Ford Tourneo Courier postaja nov adut ameriške znamke v razredčenem segmentu družinskih enoprostorcev, obenem pa bo z električno različico nadaljeval znamkino pot elektrifikacije na evropskih trgih. Kljub “škatlasti” zasnovi dostavnika na prvi pogled daje vtis športnega terenca, kar je v primeru testnega avtomobila dodatno poudarila različica Active – prav videz bi lahko pretehtal pri odločanju tistih kupcev, ki kolebajo med nakupom enoprostorskega vozila ali športnega terenca. V potniški različici je najprej voljo z litrskim bencinskim trivaljnikom EcoBoost z možnostjo izbire ročnega ali samodejnega menjalnika, kasneje pa se mu bo pridružila tudi električna različica. Dostavni Transit Courier, ki v tovornem prostoru pogoltne tovor dimenzij dveh evropalet, pa bo na voljo tudi z 1,5-litrskim dizelskim motorjem EcoBlue.
Ne samo mestni kurirček
Nova generacija modela Tourneo Courier je zasnovana na enaki osnovi kot manjši križanec Puma, zato v nasprotju s pričakovanji, glede na njegovo obliko, preseneti z okretnostjo in občutkom vožnje osebnega avtomobila. Za enostavnost upravljanja in manevriranja, ob dobri preglednosti preko velikih steklenih površin, poskrbijo parkirna tipala spredaj in zadaj ter kamera za vzvratno vožnjo, ki se dobro obnese tudi v slabših svetlobnih pogojih. Njegova okretnost se izkaže predvsem pri vožnji po ožjih mestnih ulicah, dobro potovalno izkušnjo pa zagotavlja tudi na daljših avtocestnih poteh, saj celo pri avtocestnih hitrostih v njem ni slišati pretiranega hrupa in vetrnega piša.
Dovolj zmogljiv a ostaja varčen
V testnem avtomobilu je za pogon skrbel Fordov litrski bencinski trivaljnik EcoBoost z 92 kW (125 KM) moči, ki je bil povezan s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom s krajšimi hodi prestavne ročice, kot jih imajo nekateri podobni modeli konkurenčnih znamk. Ob moji začetni skepsi me je litrski motorček kar hitro prepričal, saj se je dovolj dobro obnesel na račun svoje prožnosti. Je pa res da se ob bolj naloženem avtomobilu, predvsem na daljših avtocestnih vzponih, pokaže manko navora in potreba po menjavi v nižjo prestavo, ki jo nakaže tudi elektronika. Kljub temu se je motor izkazal z živahnostjo, ki je presegla moja pričakovanja glede na podane številke (pospešek iz mirovanja do 100 km/h v 13 sekundah), saj se motor rad zavrti v primeru potrebe po bolj dinamičnem pospeševanju.
Poraba se je tekom testnih kilometrov ustalila pri 6,9 litra bencina na sto prevoženih kilometrov, s tem da je bila tokrat večina poti opravljenih po avtocestah. Pri umirjeni vožnji po regionalnih cestah se je zadovoljil s približno šestimi litri goriva na sto prevoženih kilometrov, pri vožnji v okviru avtocestnih omejitev pa lahko računate z okrog sedmimi litri porabe, ki jih morebitno priganjanje dvigne še za dodatnega pol litra. Eno od testnih voženj po avtocesti sem namenoma opravil pri nekoliko nižjih hitrostih (z vključenim regulatorjem hitrosti na 115 km/h) in slabih 300 km prevozil s končno porabo 6,1 litra goriva na sto prevoženih kilometrov. Ob tem je moja vožnja trajala približno 15 minut dlje v vsako smer, kot bi trajala vožnja s hitrostjo 130 km/h, pri kateri bi motor popil slab liter več. S polnim rezervoarjem za gorivo, ki meri 45 litrov, tako lahko računamo na med 600 in 700 prevoženih kilometrov – zanimivo pa je, da pokrova odprtine za natakanje goriva ni mogoče zakleniti, kljub temu da zaradi sistema “Easy Fuel” nima niti zamaška s ključavnico.
Vse na svojem mestu
Že prvi pogled v notranjost Fordovega Courierja razkrije, da so razvojniki dodobra izkoristili prednosti enoprostorske škatlaste zasnove, saj kabina (kljub relativno kompaktnim zunanjim meram) ponuja dovolj prostora tako spredaj in zadaj. Prilagodljivost dodatno povečujeta dva načina zlaganja zadnjih sedežev. Malenkost se zatakne le v primeru potrebe po prevažanju daljših predmetov, saj pri načinu preklopa celotne zadnje klopi dobimo le kakšnih 140 cm dolžine prtljažnika, če preklopimo le naslonjalo, pa, ob sicer neravni površini dna, lahko naložimo predmete z največjo dolžino okrog 170 cm.
Nad ergonomijo voznikovega delovnega mesta nimam nobenih pripomb, saj so vsa stikala in ročice na svojem mestu in ne zahtevajo veliko privajanja. Škoda le, da se niso pri Fordu odločili dodati tipke za upravljanje klimatske naprave – to večinsko poteka le preko sredinsko nameščenega zaslona na dotik. Slednji skrbi tudi za prikaz vsebin informacijsko-multimedijskega sistema Sync4, preko zaslona na dotik in temu namenjenih menijev pa poteka večina nastavitev avtomobila. Sync4 omogoča veliko možnosti povezljivosti – od stalne povezanosti s storitvijo FordPass do brezžične povezave mobilnega telefona za uporabo aplikacij Android Auto in Apple CarPlay, v vozilu pa so temu primerno nameščene štiri USB vtičnice za polnjenje oziroma žično povezavo.
Ob meni ustrezni nastavitvi voznikovega sedeža sem imel (s 180 cm višine) tudi na zadnjem sedežu na voznikovi strani še vedno dovolj prostora za kolena, so pa vsi sedeži (spredaj in zadaj) dovolj udobni tudi za daljše vožnje. Še največja zamera gre (pre)velikim površinam, prekritim s trdo plastiko, ki sicer ne daje videza cenenosti, a vseeno ni najbolj prijetna na otip in prijazna do odloženih predmetov. Opremski paket Active poleg navigacije in širšega nabora elektronskih pomagal prinaša še mrežo za tovor v prtljažniku, za uporabnega pa se izkaže tudi stranski predal v prtljažniku. Tega ga lahko enostavno odstranimo in očistimo, potem ko smo iz njega izvlekli umazane ali mokre predmete (recimo blatne čevlje ali mokro obleko), s čimer se izognemo umazanemu prtljažniku. Predpražniki so bili v testnem avtomobilu gumijasti in prav tako odpornejši na umazanijo, se mi je pa kar nekajkrat zgodilo, da se mi je peta čevlja leve noge zataknila v eno od prečnih zarez in otežila upravljanje sklopke – nekaj, na kar velja biti pozoren.
Simpatična izbira
V mojih očeh je novi Courier hkrati simpatičen in ravno dovolj nenavaden, da te ali osvoji ali pa odvrne. Glede na izkušnjo v času preizkusa lahko rečem, da me je prepričal kot celota, saj združuje prostornost in uporabnost z okretnostjo in dobrimi voznimi lastnostmi. Poleg tega v prodajne salone prihaja z ravno pravšnjim naborom tehnologije ter solidno delujočih voznikovih pomagal in, za sedanje čase, dokaj realno ceno.
Besedilo in foto: Matjaž Zupančič.
Mnenja uporabnikov
7 komentarjev za "Potniški dostavnik z videzom križanca"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
A to je spet zobati jermen potopljen v olje, kjer je velik servis zelo drag ?
Kolikor vem imajo novi Ecoboosti zdaj verigo. Od Pume naprej. Kolk je pa cena velikega servisa pa ne vem…
To pa je plastična notranjost …..
Zanimiv avto, ampak brez možnosti doplačila za full led, ali vsaj led in brez dizela v potovalni različici. Ali so si izračunali koliko kupcev so izgubili že v štartu?
Malo ali nič. Delež dizlov je tako ali tako padel na nizke odstotke in glede na 2.500 evrov razlike med bencinsko in dizelsko različico pri tovornem, bi osebni Courier z dizlom in konkretno opremo stal čez 30 tisoč evrov, kar bi povsem izničilo njegov glavni prodajni adut.
Oni imajo druge računice, predvidevam, da so se odpovedali zgornjemu % (naj)zahtevnejših kupcev in – ker je to v osnovi dostavnik – bolje sede bencinar (kar pomeni brez dizelskih komplikacij).
No, prav v verziji dostavnika pa so dodali dizelski motor.