Seveda je več kot četrt stoletja dolgo pot “prevozil” skozi več generacij. Prve tri so nastale v Matri, četrta, ki je pred kratkim doživela rahlo osvežitev, pa je v celoti plod Renaultovega razvoja. Čeprav se bliža prihod nove generacije, so aktualni namenili zelo blago prenovo, ki se kaže predvsem z novima sprednjima žarometoma, ki sta opremljena s tehniko LED.
Veliko prostora z veliko sedeži
Šele ob dvigu sem se ob pogledu na testni avto, ki se mi je zdel “dolg kot ponedeljek”, spomnil, da smo se dogovorili za daljšo različico grand espace, ki je s 4,86 metra dolžine za 20 centimetrov daljša od običajne, pri čemer je njeno medosje daljše za dobrih šest centimetrov. Skratka, pravi družinski minibus.
Mini bus je za grand espacea res pravo poimenovanje. No, pri testnem, ki je v okviru opremskega paketa Initiale premogel šest posameznih, v usnje odetih sedežev, bi lahko k imenu pristavili še “luksuzni”.
Espaceova posebnost in obenem tudi glavna značilnost je seveda izredna prilagodljivost. Serijsko ima vgrajenih pet sedežev, dokupimo pa lahko še enega ali dva za tretjo vrsto. Tako kot pri testnem, ki jih je imel šest, so le-ti lahko nameščeni v treh vrstah po dva. Moč jih je vzdolžno pomikati, zložiti njihove naslone, ali jih (enega po enega z izjemo prvih dveh) celo povsem odstraniti.
V kolikor bi se v njem peljalo zgolj pet potnikov, med temi pa bi bili trije otroci, ki bi se radi peljali skupaj, pa lahko lahko v drugo vrsto namestimo tri sedeže ter obenem tudi bolj učinkovito izrabimo prtljažni prostor.
Odrasli spredaj, otroci zadaj
Kljub izredni prostornosti, pa se bodo zaradi visokega poda v drugi, zlasti pa v tretji vrsti, ki še nekoliko bolj utesnjena, res udobno peljali le otroci. Položaj sedenja namreč za odrasle na dolgih poteh ni najbolj primeren.
Med večje hibe tega modela sodi dejstvo, da sedežev v tretji vrsti ne moremo zložiti in pospraviti v dno prtljažnega prostora, kot pri nekaterih novejših modelih, zaradi česar moramo že vnaprej izbrati ali bomo dali prednost potnikom, ali prtljagi. V primeru, da se odločimo za slednje, pa moramo vsaj en sedež odstraniti in ga shraniti na varno.
Gumbi so razporejeni okoli velikih predalov
O tem, da ne gre ravno za rosno mlad model priča tudi voznikov delovni prostor. V njem sem se sicer takoj dobro počutil, za kar so zaslužne predvsem velike steklene površine, ki zagotavljajo odlično preglednost pa tudi izdatna nastavljivost sedeža in volanskega obroča.
Manj navdušujoča in vsekakor vse prej kot logična in nagonska pa je razporeditev gumbov in stikal. Klasične sredinske konzole, na kateri navadno najdemo bistvene upravljalne enote, v bistvu sploh ni (vsaj ne takšne, kot pri večini avtomobiliov). Upravljanje klimatske naprave je tako nameščeno na voznikov vratih, avtoradio pa je skrit v velikem sredinskem predalu. S tem načeloma ne bi bilo nič narobe, če le ne bi bil tako nerodno postavljen, skoraj za volanski obroč.
Najbolj odročno in nepraktično pa so postavljeni gumbi za vklop tempomata in izklop ESP-ja ter gumb za vklop varnostnih utripalk. Prva dva se nahajata levo od volanskega obroča, drugi pa na strehi ob gumbih za vklop in izklop notranje osvetlitve.
Čudaška postavitev seveda ni naključna, temveč je le posledica želje, da bi armaturna plošča premogla čim več odlagalnih mest. In ta želja se je snovalcem gotovo izpolnila. Espace namreč samo na armaturni plošči premore kar pet zaprtih odlagalnih mest, od tega tri velike in dva mala na vrhu.
Najboljša izbira
Dvolitrski turbodizel s 127 kilovati (173 KM) se espaceu odlično poda. Moč in navor, ki ga ponuja sta več kot zadovoljiva. Namenu avtomobila, ki je vsej prej kot dirkaški, dobro služi tudi šeststopenjski samodejni menjalnik. Le-ta sicer ni bliskovito hiter, a dovolj “pameten”, da se hitro ujame z voznikovim slogom vožnje. Pri njem boste zamanj iskali športni način delovanja, našli pa boste ročni način prestavljanja, ki pa glede na naravo avta (vsaj pri meni) ni bil in ne bo pogosta izbira.
Pri takšni premikajoči se gmoti ne moremo pričakovati posebno nizke porabe. Glede na to, da se niti drugi manjši Renaultovi turbodizelski modeli opremljeni s samodejnim menjalnikom niso izkazali za posebej varčne, je espaceovih devet litrov na 100 prevoženih kilometrov pravzaprav kar logičen, ne pa tudi najboljši rezultat.
Kljub temu, da motor na splošno deluje zelo kultivirano, se pri minimalnih vrtljajih v potniški prostor prenaša presenetljivo veliko dizelskih tresljajev. V prostem teku se tako rahlo treseta tako volanski obroč, kot celo sredinski del nad instrumentno ploščo, vse skupaj pa je še bolj očitno, če je menjalnik v položaju “D”.
Udoben in zanesljiv
Predvidevam, da od takšnega potovalnika nihče ne pričakuje posebne športnosti In espace je res ne ponuja. Razmeroma mehko podvozje namreč skrbi predvsem za udobje. Kljub zibanju v zavojih pa ponuja tudi zanesljivo lego in poveden volanski mehanizem, ki vozniku dovolj verodostojno poroča o stiku koles s cestiščem.
Dodatki so na voljo, a niso nujni
Grand espace z opremo Initiale je največ, kar si lahko na “potovalnem” področju pri Renaultu zamislimo. Med drugim ima namreč vgrajen sistem za nadzor stabilnosti ESP, samodejno klimatsko napravo z ločenim upravljanjem spredaj in zadaj, usnjene sedeže, navigacijsko napravo Tom Tom, avtoradio 3D by Arkamys, tempomat z omejevalnikom hitrosti, ogrevanje in električni pomik sprednjih sedežev, biksenonska sprednja žarometa, kartico za prostoročno upravljanje in še bi lahko našteval.
Vse, kar se naštel, pa tudi vse tisto, česar nisem, je na voljo za nekaj manj kot 40.000 evrov, z dodatki, kot so električna panoramska streha, dodaten sedež za tretjo vrsto ter parkirna tipala spredaj in zadaj pa se lahko brez težav olajšate še za nekaj tisočakov.
Včasih se izplača počakati
Grand espace je dober avto, ki pa ima že nekaj let na grbi. To je najbolj očitno na področju ergonomije, kjer se novejši tekmeci, kot so volkswagen sharan, seat alhambra, ali Fordov galaxy zdijo bolje zasnovani. Pri tem imam v mislih zlasti urejenost voznikovega prostora ter udobje v drugi in tretji vrsti. Če vam našteti tekmeci ne “dišijo” in se vam z nakupom ne zelo mudi, pa se gotovo izplača počakati na peto generacijo, ki naj bi bila predstavljena že letos jeseni.
besedilo: Borut Fakin, foto: Borut Fakin
Mnenja uporabnikov
10 komentarjev za "Renault grand espace – Začetnik vrste"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Srčki, medvedki, puhasti oblački pa mavrice pa še vse takjut zadeve, men je avto simpatičen 🙂
Kaj tako nagnusnega, kot je tisti radio znotraj pokritega predala, pa že dolgo nisem videl….
Saj je še vedno prepričljiva pojava na cesti, ampak po toliko letih si zasluži pokoj =)
Pa tudi tipala spredaj niso problem, vsaj zame. Mislim, za tistih 30cm spredaj..
preprosto najlepši in najboljši za mene v tem razredu 😀