Uau, je lep!
Na testu sandera stepway 1.6 sem ugotovil, da je njegova najboljša lastnost atraktivna zunanjost. Enako velja tudi za tokratni primerek, ki se je od prvega razlikoval zgolj po barvi karoserije. Skratka, robustne plastične obrobe, nekaj srebrnega okrasja in 16-palčna platišča iz lahke litine iz njega naredijo zelo svež avto, ki, če odmislimo najbolje opremljenga dusterja, res nima veliko skupnega z drugimi asketsko naravnanimi hišnimi modeli.
Preveč lepo, da bi bilo vse res
Kljub “svetlečemu celofanu”, v katerega je ta sandero ovit, pa se Dacia le ni odpovedala svojemu “šparovnemu” duhu. Razlika med atraktivno zunanjo podobo in preprostostjo potniškega prostora je namreč prav kontrastna.
Lahko mu oprostim trdo plastiko, iz katere so izdelani armaturna plošča, vratne obloge in bolj ali manj tudi vse ostalo, težko pa “požrem” pomanjkanje opreme, ki odločno vpliva na ergonomijo.
Piše se leto 2011, sandero stepway pa ne premore višinske nastavitve volanskega obroča, ali voznikovega sedeža, premore pa zato ročno! nastavitev desnega zunanjega ogledala in skoraj povsem ravna sprednja sedeža. Tako kot pred dobrim letom, sem se tudi tokrat ponovno vrnil kakšnih 15 let nazaj, a le za kratek čas, dokler me ni rahla bolečina v hrbtu spomnila, da le nisem več star 18 let, obenem pa tudi na to, da so bili sedeži v mojem cliu letnik 94 precej bolj udobni.
Edina lastnost, s katero lahko sandero “nese” katerega od številnih tekmecev, je prostornost druge vrste in prtljažnika. Slednji v osnovni postavitvi meri pohvalnih 320 litrov, seveda pa se moramo sprijazniti z dejstvom, da pri njegovem povečanju z zlaganjem zadnjih sedežev ne smemo pričakovati prostora z ravnim dnom.
Novejši tehnični “kos”
Najsodobnejši del avtomobila se je tokrat skrival pod sprednjim pokrovom. Gre za Renaultov 1,5-litrski turbodizelski stroj, ki je uglajen, primerno zmogljiv in tudi dovolj varčen.
V drugih do sedaj preizkšenih modelih se je ta agregat morda zdel še bolj miren in tih, a to pripisujem boljši izolaciji potniškega prostora. Kljub temu pa ga niti v sanderu ne morem označiti za glasnega. Njegova edina hiba je “zaspanost” pod 2.000 vrtljaji, ki se kaže zlasti pri speljevanjih ali pri vožnji po kakšnih gorskih serpentinah.
Pa se izplača?
Ključni razlog za nakup različice z dizelskim motorjem je načeloma večja varčnost. In res, dizelski sandero je na testu porabil v povprečju dva litra goriva manj kot bencinski, torej okoli šest litrov na 100 prevoženih kilometrov. Ker pa je za dizelskega potrebno odšteti 1.740 evrov več kot za bencinskega, pomeni, da se ob trenutnih cenah dizelskega in neosvinčenega bencina nakup dizelske različice izplača šele po nekaj več kot 80.000 prevoženih kilometrih.
V kolikšnem času bi se vam nakup dizelske različice izplačal? Mojim staršem bi se približno v sedmih letih. To pa je že kar dolga doba. Se vam ne zdi? Za povsem natančen izračun bi sicer morali primerjati še ceno vzdrževanja obeh raziličic, a že našteti podatki so dovolj zgovorni.
Zanesljiva terenska šminka
Pri bencinskem sanderu stepway sem ugotovil, da z lastnostmi povsem običajnega avtomobila ni ustvarjen za pravo terensko vožnjo, se pa zato kar v redu odreže na asfaltu. In enako velja tudi za dizelskega. V ovinkih se, kljub nekoliko večji oddaljenosti od tal, nagiba manj kot bi pričakoval, obenem pa njegovo podvozje spodobno blaži udarce ob vožnji čez neravnine. Dobro se odreže tudi volan, ki zadovoljivo poroča o dogajanju s kolesi, z “zadržano” servo ojačitvijo pa zahteva nekaj več moči pri mestnem manevriranju.
Oprema, da te kap
Področje, na katerem pri Dacii gotovo pretiravajo z varčnostjo in s čimer dosegajo celo nasprotni učinek, pa je serijska oprema. Serijski dizelski sandero stepway za 11.490 evrov namreč ne premore niti električnega pomika sprednjih stekel, ali osrednje ključavnice z daljinskim upravljanjem, kaj šele avtoradio ali klimatsko napravo. Doplačati je potrebno tudi za sovoznikovo varnostno blazino, sistema za nadzor stabilnosti ESP pa ni na voljo niti za doplačilo. Z naštetimi dodatki, ki so pravzaprav še vedno precej osnovni, pa za sandera zahtevajo ne več tako ugodnih 12.590 evrov.
Kje se je izgubila izvirna dostopnost?
Pri bencinskem sanderu stepway sem težko sprejel njegovo ergonomsko zaostalost ter mačehovsko serijsko opremo, ki nujno zahteva nekaj doplačil. Za dizelskega velja povsem enako, pri čemer njegova glavna prednost – večja varčnost pri porabi goriva (če odmislimo tudi nekaj več navora) ne odtehta višje nakupne cene. S takšnim razmerjem med ceno in opremo se je Daciina izvirna dostopnost namreč izgubila nekje po poti.
besedilo: Borut Fakin, foto: Borut Fakin
Mnenja uporabnikov
9 komentarjev za "Dacia sandero stepway – Nekje po poti"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Stikala za električno odpiranje prednjih stekel se nahaja na osrednji konzoli – nad radijem – enako je imel /ima urejeno tudi Fiat Punto II, kar nikogar ni motilo. Električno odpiranje zadnjih šip se nahaja za ročno zavoro, kjer so na dosegu prednjim in zadnjim potnikom – enako je imel urejeno tudi Renault megane Coupe. Hkrati pa so bila stikala na osrednji konzoli nedolgo nazaj domena BMW-ja. Sam avtomobil ni tako napačen, edinole cena je kvaliteti neprimerna – previsoka.
Ma kakšna naduvanost te daje, Sandero zaostaja tudi za večino avtov izpred desetih let ali več po tehniki, kvaliteti materialov, podvozju, zvočni izolaciji, ergonomiji, udobju in še čem. Načeloma se mi zdi bolj pameten nakup novega avta, ampak tukaj se računica enostavno podre, ker za manj denarja brez težav dobiš rabljen avto, ki je na vseh področjih boljši. V bistvu težko dobiš za recimo osnovnih 8-9 jurjev kaj slabšega. Saj ob prihodu so se mi zdele te Dacie vredu zamisel, potem sem se pa enkrat vozil v Loganu in imel priložnost eno uro vozit Sanderota, katastrofa. Nikoli ne bi dal toliko denarja za škripajočo zastarelo kripo, ker enostavno zaostaja za skoraj vsemi starimi in novimi avti na naših cestah.
kolikor jaz vem, pri običajnem sanderu lahko nastavljaš volan po višini. Stepway razen izgleda ne ponuja nič pametnega za to ceno. Bolj se splača običajni sandero sploh, kadar pride akcija s paketom ambiance plus, kjer za 7200€ dobiš toliko kot če vzameš ˝plastičnega˝ Cliota Storia z švohnejšim motorjem.
pa kakšni naduvanci komentirajo to temo.a se pri ns vsi sam še z bmw ji pa poršeji vozte da to za vs ni avto.avto je namenjen povprečnim ljudem in verjetno ni toliko slabši kot je cenejši od dragih korit.pred 10 leti bi bil ta avto zelo zaželen.najbl je pa res pomemben kje so stikala za šipe,a ne,.,mam drgač dost dnarja za dost dražji avto od tega,pa ko sem se vsedu v tega tok slabo le ni bilo.če so vw vredni svojga denarja,ga je dacija prov gotovo tudi.plastika pa škripa še kje drugje.
Sandero boljša izbira od Storie? Nikoli! Izraz “nezahtevni” je za kupce teh jajc zelo blag. Dejansko ne vidim nobenega pametnega razloga za nakup takšnega avta, razen če mora bit na vsak način nov in ni več denarja. Še Storia, čeprav je že (malo našminkan) dinozaver med evropskimi avtomobili je precej bolj dovršena od tega. Halo, to ima res nikakvo plastiko, v sedežih so po občutku in zvokih sodeč neki predpotopni fedri, stikala za odpiranje šip se nahajajo na sredini izza ročne itd. Naj bodo še tako poceni Dacie, meni se zdijo precenjene za to kar ponujajo.