Renault Mégane RS Cup

Napihnjenec v dobrem pomenu besede

Možje z Renaultovega športnega oddelka so imeli odlično osnovo, na kateri so z nekaj dodatki in stilskimi spremembami ustvarili zelo privlačen in že na pogled »hudoben« stroj. Precej ostrejši značaj v primerjavi z navadnim kupejem kažejo širši blatniki, zajetnejša pragova in v črno barvo odet nos s povsem spremenjenim odbijačem. Ta gosti veliko odprtino za dovod hladnega zraka motorju ter dnevne luči s svetilnimi diodami namesto okroglih meglenk. Zadaj ima glavno vlogo spodnji del odbijača s črnim difuzorjem, s katerega se blešči velika, sredinsko nameščena izpušna cev. Vse skupaj je še toliko bolj poudarjeno, če se (kot pri testnem primerku s paketom Cup) bleščeče črnim delom karoserije dodajo črna 18-palčna platišča, ki v kombinaciji z belo barvo vozila zagotavljajo obračanje glav.

Športnost in atraktivni dodatki

V notranjosti najdemo vse, kar se pričakuje od izrazito športnega, a še vedno povsem civilni rabi namenjenega avtomobila. Najbolj navdušijo v okviru paketa Cup doplačljiva Recarova školjkasta sedeža, ki ob odličnem oprijemu telesa ponujata tudi primerno nizek položaj sedenja. Športnost je tu združena s prestižem usnjenega oblazinjenja ter varnostjo, ki jo zagotavljata vanje vgrajeni stranski varnostni blazini. Drugi bistveni element je ravno prav debel, ergonomsko oblikovan in v dveh smereh nastavljiv volanski obroč, ne manjkajo pa niti športne aluminijaste stopalke. Za razliko od bolj umirjenih méganov, ima RS analogni merilnik hitrosti, ki se nam za tovrsten avto vsekakor zdi bolj primeren od digitalnega. Merilnik vrtljajev krasi strupeno rumena podlaga s pregledno grafiko, na kateri ne manjka opozorilna lučka za pravočasno prestavljanje. Omeniti moramo še športnemu duhu primerno okrasje, kot so rumeni šivi na volanskem obroču in prestavni ročici ter vložek z vzorcem ogljikovih vlaken na armaturni plošči. Čeprav sta pri večini kupejev pregovorno privilegirana sprednja potnika, na zadnjih sedežih pa kronično primanjkuje prostora za glave in kolena, je tu položaj še nekoliko slabši zaradi pritrditve športnih sedežev, ki jemlje skoraj ves prostor za stopala zadaj sedečih.

Turbobencinski užitki

Srce mégana RS je dvolitrski, turbinsko podkrepljeni bencinski štirivaljnik s 184 kilovati oziroma 250 »konji«, ki se zberejo pri 5.500 vrtljajih. Glede na glavne tekmece, katerih moč tudi že krepko presega dvestotico, se to morda ne zdi več osupljivo, a je za ta razred še vedno izjemno. Zelo zgovoren je tudi podatek o navoru, ki pravi, da ga je pri 3.000 vrtljajih na voljo 340 njutenmetrov, od tega kar 80 odstotkov pa že tik pod 2.000 vrtljaji. Zato motor ne pozna tako imenovane turbo luknje. Ko ga izzovemo s pritiskom na stopalko za plin je takoj pripravljen na igro in nanjo mora bit pripravljen tudi voznik, saj je presneto hitra. Igla merilnika vrtljajev se bliskovito dvigne proti rdečemu polju, za kar so zaslužna tudi kratko preračunana prestavna razmerja natančnega šeststopenjskega menjalnika. Podobno se dogaja na merilniku hitrosti, kjer pa namesto rdečega polja ostaneta le še razum in presoja voznika. Od 0 do 100 kilometrov na uro je namreč potrebnih samo 6,1 sekunde, pospeševanje pa se zaključi 115 kilometrov na uro nad najvišjo, na slovenskih avtocestah, dovoljeno hitrostjo. Poraba goriva tu sicer ni in ne more biti v prvem planu, a jo omenjamo, ker sem nam zdi povsem sprejemljiva. Športni mégane je na testu povprečno porabil 12,5 litra neosvinčenega bencina na 100 kilometrov. Ob resnem priganjanju se ta giblje okoli 14 z nekaj občutka pa ga lahko prepričamo, da se zadovolji z manj kot desetimi litri na sto. Ob vsem tem bi si želeli le malce bolj dirkaško zvočno kuliso, ki je glede na podobo in zmogljivosti avtomobila za odtenek preveč kultivirana.

Na cesti je zanesljiv in ne preveč zahteven

Paketi Cup, s katerim je bil opremljen testni mégane RS, pomembno vpliva na njegov značaj. Poleg estetskih dodatkov namreč prinaša nekaj pomembnih elementov, ki še dodatno izboljšujejo njegove vozne lastnosti. Nadgradnja vključuje nekoliko trše vzmetenje, za palec večja platišča s pnevmatikami z nižjim presekom, zmogljivejše Brembove zavore in samozaporni diferencial HLSD. Rezultat sta skoraj povsem nevtralna lega in zelo dobra vodljivost. V zavojih se zapora diferenciala uspešno bori proti podkrmarjenju, volan pa je izredno natančen in komunikativen. To nam omogoča, da se s precejšnjo zanesljivostjo »sprehajamo« na fizikalnih mejah in zlahka popravimo manjše napake. Zato mu ne moremo pretirano zameriti niti, da se ob hitrih menjavah smeri električna servoojačitev  zdi nekoliko pretrda. Skratka z nekaj izkušnjami je ta avto zelo obvladljiv in zabaven, s podvozjem Cup pa bi lahko rekli kar poldirkaški. To potrjuje tudi sistem za nadzor stabilnosti ESP, ki poleg popolnega izklopa, ponuja tudi vmesni športni način. Ta dovoljuje več zdrsa, a v skrajnem primeru prevzame in prepreči najhujše.

Za vseh sedem dni v tednu

Ob naštetih očitno športnih lastnostih mégane ponuja tudi udobje za vsakdanjo uporabo in celo razvaja z opremo kot sta odlična biksenonska aktivna žarometa, samodejna klimatska naprava, tempomat, pametna kartica za prostoročno upravljanje, zvočni sistem s CD in mp3 predvajalnikom in modrozoba naprava za prostoročno telefoniranje. Dobrodošli so tudi prostoren prtljažni prostor in tipala za pomoč pri parkiranju zadaj, ki se ob majhnem in položnem steklu izkažejo za bolj uporabna, kot bi sprva mislili.

Za konec

Novi mégane RS je še ena dobro uspela kompaktna cestna raketa, pri kateri izpostavljamo visoke zmogljivosti in odlične vozne lastnosti, obenem pa ji ne moremo očitati večjih slabosti. V boju z zelo kakovostnimi tekmeci, katerim prav tako ne manjka vrlin, se lahko zanese tudi na ugodno osnovno ceno.