Seat se vrača tja, kjer je že imel predstavnika
Seat Mii, naslednik mestne Arose, išče svoj kos pogače v vedno bolj popularnem segmentu A. Avtomobilček si zasnovo deli s Volkswagen up!-om in Škodo Citigo, a zaradi oblikovnih posebnosti Seatove družine vozil razočara s svojim precej medlim zunanjim videzom. Na roko mu ne gre niti bela barva, saj bi mu veliko bolj pristajala na primer igrivo zelena, modra ali katerakoli druga ”živa” barva.
Volkswagen up!, kljub identični zasnovi zunanjosti in notranjosti, deluje bolj prestižno in predvsem bolj igrivo. A številni detajlni pripomorejo, da je Seat Mii popolnoma samosvoj in le najbolj zagrizeni ljubitelji koncernske trojice vedo, da so si pod hladno kovino vsi trije pravzaprav identični.
Zadnji par vrat ne spremeni situacije
Mii se pohvali z zadnjim parom vrat, ki močno olajšajo splošno uporabnost v vsakodnevnih situacijah. Mali avtomobil še vedno ni najbolj primeren za družinsko uporabo, v prid mu ni niti dvojno dno prtljažnega prostora, ki pa sicer s prostornino 251 litrov prekaša celo kakšnega tekmeca iz segmenta višje. Dobrodošel doplačilni dodatek je tudi dvojno dno, ki je idealno za odlaganje manjših stvari ali vrečk, saj v tem primeru ostane primarni prtljažni prostor nedotaknjen. Dodaten par vrat vizualno poveča vozilo, obenem pa je močno olajšanje odlaganje raznih torb ali vrečk iz trgovine.
Prostora na zadnji klopi seveda ni na pretek, udobno pa se bodo na njej počutili kvečjemu otroci ali nižjerasli odrasli. Več prostora je na voznikovem in sovoznikovem sedežu. Mii ponudi dovolj širine, da drug drugega med vožnjo ne motita, s pomočjo velikih oken in svetle notranjosti pa je optično potniško kabina še za odtenek večja.
Kot smo že spoznali pri Volkswagen up!-u in Škodi Citigo je notranjost ergonomsko odlično zasnovana, vse je na svojem mestu in kljub majhni zunanjosti preseneti s prostornostjo in udobnostjo. Ob skoraj popolno zasnovani potniški kabini pa ne morem mimo mankajočega stikala za nadzor sovoznikovega stekla, na vsaki strani je namreč samo eno stikalo. Med največji minus mu štejem nepomično zadnjo polico, ko se odpre prtljažnik, in nenastavljiv osrednji zračnik.
Mali trivaljnik se izkaže
Glede litrskega trivaljnika je škoda izgubljati besede – izredno ustreza naravi in karakterju vozila. V mestnih središčih voznika nagradi s poskočnostjo, vse skupaj pa zaokroži nizka povprečna poraba, ki se giblje le kakšen deciliter nad petimi litri. 55-kilovatni mlinček je umirjen, zmanjka ga le pri avtocestnih hitrostih. Ne da jih ne doseže, le vožnja zaradi povišanih obratov postane bolj naporna in povprečna poraba goriva se hitro povzpne.
Najbolje se počuti med vožnjo od semaforja do semaforja, nikomur pa ne bo zameril kak prevožen kilometer na obvoznici, kjer vam bo vožnjo olajšal tudi tempomat.
Mii se vozi bolj odraslo, kot je videti; je udoben in odlično požira neravnine. Zaradi majhnosti in nizke mase je bolj občutljiv na bočni veter, a skozi zavoje šviga kot beli “dirkač” in zlahka osramoti tudi kakšnega nadobudnega mladeniča iz višjega segmenta.
Želi biti boljši od bratske konkurence
Mii želi biti boljši in s svojo pojavo prepričati kupce, da je on pravi mestni spremljevalec. V primerjavi z atraktivnejšim in bolj svežim up!-om ponuja večjo založenost v osnovnemu paketu opreme. Najverjetneje bo drugi avto v družini, namenjen mestnih pohajkovanjem ali za prevoz do službe oziroma obisk trgovine.
S posrečenim bencinskim trivaljnikom, ergonomsko oblikovano notranjostjo in dodatnim zadnjim parom vrat je lahko izvrsten spremljevalec tistim, ki se v službo vozijo sami ali pa potrebujejo majhno mestno vozilo, s katerim lahko parkirajo v vsako najmanjšo luknjo. Sprašujem pa se ali ima dovolj močne adute, da bo pridobil prednost pred koncernskima bratoma.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen