Prvi Toledo, razvit v celoti pod taktirko Volkswagna, je bil petvratna kombilimuzina, osnovana na platformi Golfa druge generacije. Njegov glavni prodajni adut je bil zmerno velik avto s prostornim prtljažnikom, do katerega se je dostopalo skozi velika prtljažna vrata. Pri drugi generaciji so zasnovo avta že rahlo odmaknili od tega koncepta, saj so uporabnejšo rešitev petvratne kombilimuzinske karoserije zamenjali z manj uporabno štirivratno limuzinsko. Prtljažnik je bil pri tem sicer še vedno razmeroma prostoren, a njegova prilagodljivost in uporabnost se nikakor ni mogla kosati s predhodnikovo.
Nato je v podobi tretje generacije Toleda prišla velika »brca v temo«. Tudi tokrat je Toledo imel prostoren prtljažnik, a je bil ta zapakiran v preveč samosvojo podobo enoprostorca, ki oblikovno ni prepričal. Trg slednje preprosto ni sprejel, kar se je odražalo tudi v njegovi izredno slabi prodaji, ki je vodila k predčasni ustavitvi serijske proizvodnje po vsega skupaj štirih letih.
Nazaj k osnovam
Španci oziroma Nemci so se iz te zgodbe očitno nečesa naučili, zato so se pri snovanju četrte generacije avta vrnili nazaj k preverjeni osnovi in Toleda spet zasnovali kot klasično limuzino, ki s celostno podobo ne želi izzivati. Rezultat je ponovno petvratna kombilimuzinska zasnova karoserije z visoko odpirajočimi prtljažnimi vrati. Pod njimi se skriva kar 550-litrski prtljažnik, ki ga je možno s podiranjem po tretjinah deljivega naslona sedežne klopi povečati na skoraj poldrugi kubični meter prostora.
Pri tem pozdravljam značilnost, da za prevoz daljših in ožjih predmetov ni treba preklopiti celotnega naslona klopi, temveč jih je možno naložiti skozi sredinsko odprtino v naslonu klopi. Dobro prilagodljivost sicer rahlo pokvari stopničasto dno skupnega prtljažnika in njegov visok nakladalni rob, preko katerega je treba v globok prostor nalagati ali jemati reči – a kljub temu je to še vedno prtljažnik, ki bolj navduši kot razočara.
Plus 133 milimetrov
Za razliko od predhodnkov, ki so bili vsi osnovani na platformi Volkswagnovega Golfa, je novi Toledo postavljen na podaljšano platformo Pola oziroma, v Seatovem primeru, Ibize. Slednjo so za potrebe Toleda podaljšali za 133 milimetrov na zdajšnjih 2.602 mm. Zajeten prirastek medosne razdalje se seveda odraža tudi v kabini, pri čemer je večina le tega namenjena drugi sedežni vrsti. Tam je namreč vzdolžnega prostora za kolena neprimerljivo več kot v Ibizi ali Polu.
Četudi za kolena »dolginov« na zadnji klopi v Toledu ne bo manjkalo centimetrov, pa v višino odmerjen prostor ima svoje omejitve. Namreč, zaradi hitro spuščajoče obloge stropa bodo zadaj dostojno sedeli posamezniki s telesno višino do največ 1,75 metra, kar sicer niti ni tako zelo slabo, a je kolenskega prostora nedvomno več kot za 1,75-metrske osebke. In če se sprašujete, zakaj vam je Toledova notranjost tako poznana, naj vam zaupam, da je z izjemo drugače oblikovanega volanskega obroča, identična Rapidovi, ki mimogrede prihaja tudi z istega Škodinega proizvodnega traku.
Optimalen
Testnega Toleda je gnal 1,2-litrski štirivaljni TSI motorček z nazivno močjo 77 kilovatov oziroma 105 konjskih moči. Zaradi pomoči turbopuhala je v razmeroma širokem območju motornih vrtljajev, od 1.550 do 4.100 vrt/min, na voljo poskočnih 175 njutenmetrov vrtilnega momenta. Priznam, da me je kombinacija slednjega z lepo tekočim in natančnim ročnim šeststopenjskim menjalnikom prepričala od prvega kilometra preizkusa naprej, ta občutek pa ni popustil vse do konca preizkusa.
Motorček namreč odlikujejo veselje do vrtenja, dobra odzivnost, že omenjena pohvalna prožnost, tih, miren in posledično zelo kultiviran tek ter nenazadnje tudi skromnost pri porabi goriva. Tako se je 1,2-litrski TSI zadovoljil s povprečnimi 6,6 litri »na sto«, ob umirjeni relacijski vožnji pa gibanje v področju porab goriva s petico na začetku ravno tako ni pretirano težko dosegljiv cilj.
Menim, da je tokrat preizkušeni pogonski sklop odlična izbira za racionaliste, katerim je Toledo navsezadnje tudi namenjen, saj postreže s kombinacijo poskočnega značaja in ugodne porabe. Že res, da je tu še njegov močnejši brat, 1,4-litrski TSI, ter šibkejše izpeljanke 1.2 TSI-ja, a verjamem, da njegova 77-kilovatna izpeljanka ponuja ravno pravšnje razmerje med poskočnostjo in porabo. Tu je seveda še 1,6-litrski TDI, a ta v osnovi stane okoli dva evrska tisočaka več kot primerljiv 1.2 TSI, kar v primeru manjšega števila letno opravljenih kilometrov pomeni razmeroma dolgotrajno izničevanje višje investicije preko cenejšega prevoženega kilometra.
Trdo in nenavdahnjeno
Če me je kombinacija pogonskega sklopa navdušila, pa podvozje oziroma nastavitev njegovega vzmetenja slednjega ni vredno. Namreč, avto je na cesti kar malo pretrd in posledično neudoben. Neudobje se sicer rahlo izboljša z obremenitvijo avta, a še vedno premalo, da zibanje avta na daljših poteh ne bi načenjalo počutja in povzročilo utrujenosti potnikov. Nekako bi zadevo omilila protiutež v podobi lahko navdahnjene lege in vozne dinamike, a tudi tu ne morem poročati o kakršnemkoli briljiranju. Že res, da avto med ovinki deluje suvereno in stabilno, a zaradi odstotnosti vsakršne interaktivnosti avta z voznikom česa več v Toledu ni za pričakovati.
Ne bo več odganjal
Z izjemo izdatnega kolenskega prostora zadaj, ne vidim prave izrazito svetle točke, ki bi ga odločno dvignila nad konkurenco. A to ne pomeni, da je Seat Toledo četrte generacije slab avto. Daleč od tega. Gre le za to, da v njem, glede na druge podobne družinsko naravnane in cenovno dostopnejše limuzine, ni najti izrazite prednosti, ki bi ga dvignila nad tekmece. Iz tega razloga bo njegov boj za kupce trd in neizporosen. Je pa res, da potencialnih kupcev vsaj ne bo odganjal s samosvojo podobo, zaradi česar si upam napovedati, da se bo v prodajnih salonih uspel obdržati do konca načrtovanega trajanja proizvodnje.
Več o Seatu Toledu si preberite na uradni strani.
Besedilo in fotografije: Peter Humar
Mnenja uporabnikov
9 komentarjev za "Seat Toledo 1.2 TSI – Dobrodošel nazaj"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Pričakoval bi, da bi podaljšali Leona in bi dobili Toledo, ne pa da so podaljšali Ibizo,… to bi bila lahko res Cordoba, kot je nekdo že napisal pred mano.
A je tole rebadgan Rapid? Notranjost je zelo podobna, zunaj me pa tudi spominja nanj.
Bolj smiselno bi bilo, če bi se ta avto imenoval Cordoba kot pa Toledo. Ampak nč novga pri Seatu (k itak ne vejo, kje imajo glavo) 😀
*Popravek: V bistvu je dva razreda nižje ali če hočete za razred in pol, če smo za Rapida rekli, da ne spada v segment C, oz. je nekje vmes med B in C.
Toleda so uničili pod lastno streho s tem stalnim skakanjem iz razreda v razred (ter stalnem tipanjem trga). Zato ne vem, če je še kak model takole brez duše, kot je ravno Toledo. Še največ le te je imel pred leti kot limuzina v srednjem razredu, tole sedaj pa je korak nazaj. Pravzaprav, če so se hoteli vrniti tam kjer so bili so zamudili oz. se zmotili, ker bi morali Exea (sicer rebadge Audi A4) poimenovati Toledo. To bi bilo logično nadaljevanje, svoj čas sorazmerno uspešne limuzine srednjega razreda. Ne pa avto, ki je sedaj razred nižje in poleg tega še več kot očitno preznačkan škodin Rapid. :S Očitno še sami ne vejo kaj hočejo in povrh še s tako ceno kakršna je, napovedujem pogreb od prodaje.