Bohemian Rhapsody
Škodina linija RS (Racing Sport) že od nekdaj dodobra razburja. Športno dinamična serija vozil, ki se je v sodobni zgodovini proizvajalca iz Mlade Boleslave prvič pojavila leta 2000, je namreč rezervirana za vozno uživaške avtomobile. Znala je navduševati celo največje skeptike, ki so imeli v povezavi z znamko Škoda še pred kratkim asociacije na plansko gospodarstvo, diktaturo proletariata ter risanko »A je to!«.
A kljub temu, da imajo pri Škodi v ponudbi tudi urnejše, krepkejše ter dražje produkte (npr. Superb 2.0 TSI 4×4 206kW, prihajajoči Kodiaq), se vseeno zdi, da je ravno linija RS tista, pri kateri so se Čehi še najbolj potrudili in hkrati predstavlja vrhunec znanja njihovih inženirjev. Tako dajejo RS-i vedeti, da ne gre zgolj za dolgočasne Volkswagnove derivate, temveč ohranjajo delček lastne identitete, v kateri je zajet duh uspešne dirkaške zgodovine iz 70-ih let prejšnjega stoletja (model 130 RS). Oziroma po domače – verzije RS so dovolj samosvoje, da jih ni moč označiti za preznačkane GTI-je! In pika.
Tako je moč najti tudi pri tretji generaciji družinske Octavie (ki sicer čaka že na skorajšnjo prenovo) najbolj razgrajaško strupeno enačico, pri čemer ponujajo najbolj varčnim dirkačem še turbodizelsko gnano različico. Resda 184-»konjski« TDI ni ravno zadnji krik Volkswagnove mode, saj imajo na svojih policah že novejše (190 KM) ter tudi precej eksplozivnejše (240 KM) alternative. A kakorkoli že, tovrstno motorizacijo še vedno lahko ocenimo za dovolj spodobno in prepričljivo v vseh voznih režimih, da lahko tudi dizelsko gnani RS-a brez skrbi označimo za (kolikor toliko) športno dinamičnega. Pa četudi se vseskozi pojavlja precej resno vprašanje o smiselnosti »traktorskega« zvena v avtomobilu, ki želi ponuditi esenco filozofije vročih kombilimuzin.
Tečejo maratonci častni krog?
Kratica RS pri družinsko nastrojeni Octaviji sicer označuje posamezne športne elemente zunanjosti (strešni spojler, zadnji difuzor, dvojna zaključka izpušnega sistema, športna platišča ter rdeče obarvane zavorne čeljusti) ter notranjosti (drugačen volanski obroč, alu stopalke, športna sedeža), zaradi česar se že od daleč loči od bolj »plebejskih« različic. Da o strupeno zeleni karoserijski barvi, značilni za športnejše različice Škod, niti ne govorim! In kar sama od sebe kliče k preganjanju med ovinki ter draženju naključnih rekreativnih dirkačev.
Okej, dizelski agregat, ki je v kombinaciji s štirikolesnim pogonom sicer na voljo zgolj z menjalno avtomatiko ter v družinsko bolj uporabni karavanski izvedbi, iz RS-a ravno ne ustvari ultimativnega dirkalnega stroja. Tovrstni pogonski sklop, ki ga je moč najti tudi pri terensko nastrojenem Scoutu ter prestižni Octavijini izvedbi Laurin & Klement, pa bo tako bistveno bolj všeč malce bolj adrenalinsko nastrojenim družinskim očkom, kot pa »fast & furious« mulariji.
A 184 dizelskih »žrebcev« ter 380 njutonmetrov, ki se prikažejo že pri dovolj nizkih 1.750 vrtljajih, je vseeno povsem dovolj živahnih in delavoljnih, da boste lahko med hitrejšimi tudi na prehitevalnem pasu nemških avtocest. Pri čemer omogoča v kombinaciji z dvosklopčno menjalno avtomatiko ter ob solidnem dometu s polnim tankom goriva tudi precej nestresna daljša popotovanja.
Vendarle pa me (med ljudstvom tolikokrat opevani) menjalnik DSG tokrat ni navdušil, saj je v normalnem režimu premalo odziven ter med počasnejšo vožnjo predolgo vztraja v visokih prestavah. Rešitev je premik ročice v položaj S (ali preklop doplačilnega voznega profila v športni način), zaradi česar postane menjalnik precej bolj odziven in hipen, a zna kasneje predolgo vztrajati v prenizkih prestavah. V praksi to pomeni ali nizkofrekvenčno bobnenje v 6. prestavi pri 60 km/h (cca. 1.100 vrtljajev) v položaju D ali tuljenje v 3. prestavi pri 80 km/h (cca. 3.200 vrtljajev) v položaju S.
Omenjeni športni profil hkrati poskrbi še za otrditev volana, bolj živčno stopalko za plin ter bolj športen motorni zvok, ki pa je zgolj generiran prek zvočnikov. Pri tem zna biti zvočni doživljaj – podobno kot najnovejši glasbeni hit Jana Plestenjaka – na začetku (začuda) še dokaj všečen, a ti prične kaj hitro presedati. Čehi so hkrati v letošnjem letu dodali opcijo štirikolesnega pogona (sklopka Haldex pete generacije), ki poskrbi med malce bolj poskočno gonjo RS-ovih »žrebcev« za bistveno boljši oprijem ter dokaj uspešno zmanjšuje podkrmarjenost. Pohvalno!
Navkljub zelo solidnim voznim lastnostim, pri čemer si še posebno zahvalo zasluži izjemno uravnoteženo podvozje, ki je kljub precej nizkopresečnim pnevmatikam (225/35 R19) lahko tudi dovolj družinsko udobno (požiranje neravnin), pa se nisem mogel otresti občutka, da RS z dizlom v nosu izgubi delček svojega (poldirkaškega) karakterja. In že zaradi tega bi se sam naokrog raje preganjal z 230-»konjsko« dvolitrsko alternativo TSI, pa četudi bi s polnim rezervoarjem prevozil okrog 170 kilometrov manj (upoštevajoč tokratno porabo, ki se je ustavila pri 7,4 litrih na 100 km ter povprečno porabo uporabnikov na spletni strani spritmonitor).
Res pa prodajne številke kažejo, da so tovrstni dinamični dizelski »maratonci« med kupci še vedno precej zaželeni, pri čemer je tudi agregat TDI precej popularen med vozniki Octavie RS. In zdi se, da navkljub raznim aferam in čedalje strožjim okoljevarstvenim zahtevam iz Bruslja njihova priljubljenost še vedno ne pada. Zanimivo!
Chanometer
Bila bi napaka, če bi dizelsko gnano Octavio RS v karavanski izvedbi postavili ob bok klasičnim (bolj ali manj) vročim kombilimuzinam! Pri Škodini dizelski »lokomotivi« gre namreč primarno za odlično motorizirano družinsko (ali službeno) vozilo, ki navdušuje z že poznano Octavijino uporabnostjo, prilagodljivostjo in racionalnostjo ter se hkrati ponaša z malce bolj dinamičnimi voznimi lastnostmi. S tem predstavlja dovolj zanimivo dopolnitev ponudbe v modelski družini, da nikakor ne odžira mesta niti tehnično identičnima alternativama (Scout ter verzija L & K), niti večjemu Superbu. Pohvalno!
Nekaj začudenja bi sicer znala vzbuditi zgolj njena cena, ki je povsem na istem nivoju primerljivih nemških »bratrancev«. A je hkrati potrebno vedeti, da pri Octaviji – kar še najbolj kaže ravno različica RS – že nekaj časa ne gre več zgolj za cenejši Volkswagnov nadomestek.
Tekst in foto: Urban Acman.
* Emil Zatopek – legendarni češki tekač na dolge proge (od 5.000 m do maratona), dobitnik štirih zlatih olimpijskih medalj (leta 1948 in 1952), ki je zaradi svojega sopihanja med tekom dobil nadimek »Češka lokomotiva«.
Mnenja uporabnikov
11 komentarjev za "Češka lokomotiva"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Octavia je dober avto, vendar ne več najcenejši… hvala bogu je na trgu velika izbira.
Zanimivo, pri vseh kritikah komentatorjev tule, na cesti od leta 2000 nikoli ni bilo toliko Škod RS kot ravno tegale modela. Pa so bile cenejše od konkurence….
Jaz sploh ne maram škod. Oblika mi nikakor ne potegne je pa ta avto veliko predrag pa še star motor ima
istega kot tvoj seat ( sicer kaj sploh je razlika med tem in 190 konjskim razen v nastavitvah ). Oblika je pa stvar okusa
Glede na tvojo izjavo sploh ne razumem, zakaj imaš tak nick, kot ga imaš 😀
Tudi ko sem bil do daske nažgan se nisem spomnil, da bi šel to kupit.
V takem stanju bi raje kupil..VW? 🙂
Zakaj bi morala biti z opremo tako dobro naložena Škoda sploh kaj cenejša? Mislim, da je s sedanjim renomejem objektivno in upravičeno na takem nivoju. V primerjavi z VW-jem pa sploh!