Kockaste oblike
Že prvi pogled na njegovo kockasto zunanjost sporoča, da je pred videzom na seznamu prioritet njegova uporabnost. Kljub obsežni prenovi, ki je prišla šele po šestih letih, Doblo ostaja zvest svoji tradicionalni zasnovi, kar sploh ni slabo. Velika stekla, ogromna dvižna in dvoja drsna vrata v okviru potreb družine ali športnega navdušenca pomenijo ogromno. Več kot načičkan zunanji videz, ki strogo sledi zadnjim modnim smernicam, kjer mora biti avtomobil zasnovan v razmerju 1/3 stekel in 2/3 kovine. Ne, Fiatovci se v tem primeru požvižgajo na zadnje modne trende in sledijo preverjeni formuli.
Lahko tudi s sedmimi sedeži
Testni primerek je imel sicer nameščenih prilagodljivih pet sedežev, a velikokrat spregledamo, da je Doblo lahko opremljen tudi z dodatnima dvema sedežema. V časih, ko vse več proizvajalcev vozil tlači dodatna sedišča v premajhne in težko dostopne prtljažnike, je Doblo kar nekako zapostavljen. Zaradi visoke strešne linije se zdi Italijan pravi kandidat za prevoz sedmih ljudi, vse skupaj pa trenutno predstavlja eno bolj ugodnih možnosti (doplačilo 900 evrov) za prevoz sedmih potnikov.
A verjemite mi, da Doblo svoje poslanstvo opravlja odlično tudi s petimi sedeži in ogromnim prtljažnikom. Za spremembo srednji sedež na zadnji klopi ni tesen, ravno nasprotno. Zadnja klop je sicer deljiva v razmerju 2/3 : 1/3, vendar ob podrtju ne ustvari ravnega prtljažnega dna. Ostane kar visoka polička, zato je za povečanje prtljažnega prostora morda enostavnejše, da zadnjo klop preprosto zložimo naprej. Škoda le, da druga vrsta ni popolnoma odstranljiva – s tem bi lastniki večjih športnih pripomočkov pridobili koristnih pol dolžinskega metra prostora.
Praktičnost in uporabnost
Ostajam pri potniški kabini, ki je pravzaprav največja prednost in slabost osvežene druge generacije Dobloja. Ker je Fiatov multipraktik višji kot širši je seveda nad glavami potnikov prostora še za ves njihov ego, zlahka pa se skrije še v velik predal nad vetrobranskim steklom. Da gre za v največji meri za družinsko vozilo priča že podatek o kar šestih odlagalnih predalčkih v prtljažnem prostoru, pozabili niso niti na prostor za steklenico v drsnih vratih, so pa pozabili na oba raztegljiva predala na hrbtni strani sprednjih sedežev. Čudno.
Praktično vrednost potniški kabini dviguje še izredno trda in na dotik neugledna plastika. Res je, da jo obrišemo s preprostim potegom krpe in je nadpovprepčno odporna na praske, vendar to je tudi vse. Ko k temu dodamo še hrupnost, ki se prenaša v notranjost od motorja in vzmetenja te Doblo v trenutku spomni na svoje gospodarsko poreklo. Glavni tekmeci, Citroën Berlingo, Renault Kangoo in Peugeot Partner pri tem bistveno ne zaostajajo, a je razlika med tovorno in potniško različico bistveno bolj poudarjena.
Napredek pri sami obliki armaturne plošče po prenovi predstavlja možnost za boljše pozicioniranje nekaterih stikal in večopravilne enote. Slednja je sicer razmeroma majhna, a ekspresno odzivna in povsem intuitivna. Malce manj je olajšana povezava z mobilnim aparatom, ki sicer deluje, le sprva je potrebno malce več potrpežljivosti.
Nič več vrat z vdolbinami
Ena izmed poglavitnih prednosti so stranska drsna vrata. Zaradi njih je vstop na zadnjo klop preprost, še lažje je odpiranje vrat otrokom na ozkih parkiriščih. Ker drsna vrata ne omogočajo običajne namestitve stekla s spuščanjem, so pri Fiatu s prenovo na zadnja stekla dodali sponko in omogočili vsaj stransko odpiranje, ki pravzaprav pride zelo prav.
Družine, ki potrebujejo obilico prostora, bo zagotovo razveselil podatek o 790-litrskem prtljažnem prostoru, vendar bo ta prostor dosegljiv le za najbolj močne. Če odpiranje dolgih prtljažnih vrat, vpetih na vrhu, še nekako gre, je zapiranje pravi zalogaj. Ne le, da tudi že malce starejši otroci ne dosežejo ročice, potrebno je kar nekaj moči, da težka vrata potegnemo navzdol.
V Ikeo in nazaj z okoli šestimi litri porabe
Fiatov MultiJet je veljal za odličen dizelski agregat že pred desetimi leti, sam sem si v tistih časih lastil trivratni Stilo. Če je bil v testnem Dobloju sicer nameščen nekoliko šibkejši 1,6-litrski dizelski MultiJet, pa je v primerjavi s svojim predhodnikom kar precej tišji in bistveno manj prenaša vibracije v potniško kabino. Z 88 kilovati moči gre za najmočnejši dizelski agregat v ponudbi in je tudi v mojih očeh najbolj smotrna izbira. Gre za izredno varčen paket, ki je ob dveh dodatnih potnikih in prtljažniku, polnem paketov iz Ikee, povprečno porabil malce nad šest litrov nafte, med dnevnimi opravki pa se povprečna poraba nikoli ni dvignila nad 6,5 litrov na prevoženih sto kilometrov.
Fiat je z dokaj obsežno prenovo poskrbel, da bo Doblo vsaj še nekaj let pomemben član v svojem segmentu. Prevlade Berlinga sicer ne more ogroziti, vendar gre za zanimiv skupek družinam prijaznih rešitev, ki običajno ne vihajo pretirano nosu nad trdo plastiko in hrupom v potniški kabini.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen