Nemška misija
Znamka Mini je že od nekdaj sinonim za sila simpatične majhne in agilne avtomobilčke, ki ponujajo asociacije na vožnjo z gokartom, pokanje iz izpušne cevi ter … Gospoda Beana. Eden najbolj ikoničnih predstavnikov angleške avtomobilske industrije je tekom let postal celo modni statusni simbol (med slavnimi lastniki so se znašli tudi člani skupine Beatles), kasneje pa je pod nemškim lastništvom (beri: BMW) doživel drugi razcvet.
Nenazadnje tudi s pomočjo raznih izpeljank (Countryman, Clubman), ki imajo z originalom le malo skupnega, a znajo zelo dobro nagovarjati širok krog kupcev. Resda se zaradi tega tisti najbolj fanatični ljubitelji Issigonisovega malčka, ki je sicer pred desetletji dodobra motoriziral britansko otočje, še kako pridušajo, a je le potrebno razumeti, da angleško-bavarska znamka z zgolj enim modelom pač ne bi preživela.
V športno uporabno obarvanih časih tako prihaja čedalje bolj do veljave SUV verzija s »podeželskim« imenom, ki pa jo videvamo več ali manj zgolj sredi urbanih območij. Pri tem boste v marsikaterem primerku zadnje generacije, ki sicer prvič prihaja s proizvodnih trakov v Nemčiji (Leipzig), zaman pričakovali vonj bencinskih hlapov, saj bodo v prtljažniku polnilni kabli. Pri bavarsko-angleški znamki namreč dodobra hitijo proti popolni elektrifikaciji, kar želijo doseči leta 2030, ko naj bi prav vsi njihovi modeli proizvedli ničelne emisije. Oziroma – po domače – čez šest let naj v njihovih salonih ne bi več našli vozil na konvencionalni pogon. Pa če vam je to všeč ali ne.
Električna igrača
Pri znamki Mini tako že sedaj pri svoji športno uporabni interpretaciji – enako kot pri tehnično sorodnem BMW iX1 – ponujajo dve različno močni električno gnani verziji. Ob tem pri močnejši različici brca pod motornim pokrovom celo več »žrebcev«, kot pri pobalinskemu John Cooper Worksu. Noro!
Kakorkoli že, tako motoriziran Countryman se ponaša z dvema elektromotorjem na obeh oseh ter ponuja kar 313 KM največje moči. Precejšnja zaloga moči in takojšnjega navora poskrbita za suveren nastop na cestišču, na kar kaže tudi podatek o pospešku, saj se zgane od mirovanja do stotice v pičlih 5,6 sekundah. Vrhunsko!
A pozor! Najmočnejši Countryman v ponudbi nikakor ni športnik oziroma dirkalnik, ki bi ponujal podobno ekstatično uživaške občutke kot bencinsko gnana JCW verzija, saj preprosto ni tako lahkoten in agilen med ovinki. Povsem razumljivo, saj je več kot 300 kg težji od najbolj pobalinsko nastrojenega bencinsko gnanega bratca, njegovo podvozje pa je nastavljeno bolj na udobje (zelo dobro požiranje neravnin). Sicer omogoča tudi malce bolj »navdahnjene« manevre – še posebej zaradi dveh agregatov ter posledično štirikolesne pomoči – a začne ob konkretnem pretiravanju njegov nos kaj hitro siliti iz ovinka (podkrmarjenje). Tako se kaj hitro zalotite, da boste z najbolj naelektrenim Countrymanom v ponudbi raje uživali v nestresnem cestnem križarjenju kot pa v iskanju idealne linije na gorskih serpentinah. Za kaj takega imajo v Minijevem salonu tako ali tako drugačne igračke (npr. Cooper, ipd.). A vas bo navdušil med semaforskimi hitrimi pospeševanji, ko boste pustili zadaj kakšen strupeni “hot-hatch”.
Nič več strahu pred prazno baterijo
Ob malce bolj defenzivni vožnji bo tudi voznik bolj pomirjen, saj ne bo v stalnem stresu iskanja polnilnih postaj. Novi Countryman se obenem ponaša tudi z zelo spodobnim količnikom zračnega upora (0,26), kar prinaša ob aerodinamičnih platiščih, inteligentnem krmiljenju loput, ipd. še boljši doseg. Slednji se lahko v ekonomičnem načinu Core podaljša še za dodatnih 25 odstotkov.
In v praksi? Računajte na okrog (realnih) 350 kilometrov, preden boste pričeli vleči polnilne kable iz priročnega dvojnega prtljažnega dna, kar pa je – roko na srce – povsem dovolj v 95 odstotkih vaših vsakodnevnih poti. Okej, razen, če niste trgovski potnik ali dnevni migrant iz Prekmurja v Ljubljano.
Električna motorja sicer črpata energijo iz akumulatorja z neto kapaciteto 64,7 kilovatne ure, pri čemer je vozilo moč napolniti na hitri DC polnilnici od 20 do 80 odstotkov v manj kot pol ure. Resda je največja hitrost polnjenja 130 kW, kar ni ravno dih jemajoč podatek (še posebej, če vzamemo v obzir več kot odlično korejsko konkurenco na 800-voltnih arhitekturah), a zaenkrat še zadošča. Je pa krivulja polnjenja dokaj enakomerna in tudi nad 80 odstotki še vedno kar nekaj časa polni z več kot 40 kW.
Tokratna poraba se je ustavila pri 18,2 kWh/100km, pri čemer so bili vzhodnoevropski vozniki tovornih vozil več kot zadovoljni, ker jih nisem niti najmanj oviral pri premagovanju avtocestnih kilometrov.
Vreden razmisleka
Ne bodite presenečeni, če bi znal najbolj naelektren Countryman v ponudbi prepričati celo tiste, ki gledajo na električno prihodnost podobno nezaupljivo kot revizorji na poslovanje TEŠ. Pa ne le zaradi izjemno simpatične retro oblike ali neverjetnega občutka za detajle v notranjosti, kjer takoj pade v oči ogromen okrogel multimedijski zaslon na sredini z izvrstno grafiko in ločljivostjo. Temveč zaradi tega, ker se Countryman-E izkaže kot zelo kompletno električno gnano vozilo ter obenem prepriča tudi z zmogljivostmi, vsakodnevno uporabnostjo, odlično voznostjo ter zelo spodobno porabo elektronov.
Verjetno mu še najbolj diha za ovratnik tehnično sorodna bavarska »žlahta« (BMW iX1 30), ki pa zna biti ob podobni konfiguraciji za odtenek dražja. Ter seveda tudi – povsem pričakovano – malce bolj konservativno nastrojena. Mladostni Mini bo prvenstveno nagovarjal malce mlajšo klientelo, ki ima zadosti pod palcem ter želi biti vsaj malce drugačna od čedalje bolj namnoženega kulta sledilcev Elona Muska.
Vsekakor Mini, ki bo dodobra definiral znamkino prihodnost, v kateri očitno ni več prostora za pokanje iz izpuhov ter Gospoda Beana, a bo vsaj malce ohranil osnovno filozofijo kultne angleške znamke. Predstavnik sodobnega minimalizma torej.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Sodobni minimalizem"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
S takšno ceno in dosegom bo šel za med. 😉