Varna izbira
BMW-jev luksuzni SUV (oziroma SAV, kakor so ga poimenovali v Münchnu) že vse od leta 1999, ko se je prvič predstavil svetovni javnosti na avtomobilskem salonu v Detroitu, velja za enega najbolj zaželenih avtomobilov na zemeljski obli. Športni »terenec« z oznako X5 se je skozi štiri generacije uveljavil kot eden najbolj prodajanih modelov z značko modro-belega propelerja ter že ves ta čas zelo uspešno nagovarja estradnike, bogataše, »Instagram« nogometaše ter takšne in drugačne poslovneže. Pri čemer – tako statistika* – so le ti v 76 odstotkih moškega spola, povprečno stari 58 let (okej, razen prej omenjenih žogobrcev), njihov letni dohodek gospodinjstva pa, povsem pričakovano, ni ravno med najnižjimi (npr. v ZDA je leta 2020 znašal 267.045 ameriških dolarjev). In ravno preko luže je omenjeni model tisti, ki največkrat zapusti salone BMW, kar se je v predlanskem letu zgodilo več kot 82-tisočkrat.
Okej, rekli boste, da imajo Bavarci v svojem portfelju tudi imenitnejše in dražje primerke (X6, X7, XM, iX), a se vseeno zdi, da je ravno X5 tisti model, ki morda velja za najbolj uravnoteženega in praktičnega. Obenem je – kar je še kako važno v tem avtomobilskem segmentu – ravno prav nastopaški, pa vseeno ne izžareva preveč prepotentnosti ali celo pozerske arogance. Torej dokaj varna izbira premožnih kupcev, ki pa morajo pripraviti vsaj 87 tisočakov, če želijo njegove linije občudovati v svoji topli garaži.
Kakorkoli že, četrta generacija priljubljenega SAV, ki je lahko dovolj primerno družinsko vozilo vsem, ki se ne ubadajo z vlogami za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev na bližnjem CSD (ali pač?), je v lanskem letu doživel kozmetično osvežitev. In kaj je prinesla? Sprednji žarometi imajo po novem za 35 mm tanjši obris, njihovi elementi dnevnih luči v obliki puščice pa so usmerjeni navzven ter služijo kot smerniki. Osvetljene ledvičke »Iconic Glow«, ki začuda ne delujejo tako groteskno kot kakšne osvetljene linije pri električnih modelih bližnjih tekmecev, pa so na voljo kot opcija. Vsekakor eden všečnejših prestižnih križancev na trgu, ki ga zna še dodatno ozaljšati prelesten moder karoserijski odtenek Tanzanite za premijskih 2.658 evrov doplačila. In kako vse skupaj deluje znotraj?
Varna hiša
BMW-jevi dekoraterji tudi pri ustvarjanju notranjosti četrte generacije luksuznega X5 resnično niso ničesar prepustili naključju. Vse skupaj deluje tako dodelano in premišljeno (čudoviti materiali, občutek za detajle, izjemno dodelane ergonomske rešitve, vsesplošen občutek kvalitete), da se pričneš povsem nehote spraševati, kaj za vraga se dogaja pri Mercedes-Benzu, da so pričeli capljati za Bavarci. Tovrstnih občutkov namreč trikraka zvezda nekako ne uspe pričarati v isti meri (spomnite se zgolj na podobno dragega EQE SUV), razen ko gre za njihove najbolj imenitne izpeljanke (Maybach, AMG).
Zadnja kozmetična prenova je obenem poskrbela za nov prikazovalnik, ki združuje 12,3-palčni zaslon digitalne instrumentne plošče in 14,9-palčni zaslon infomacijsko-multimedijskega sistema (grafična ločljivost 200 ppi). Najnovejša generacija tehnologije BMW iDrive, ki temelji na znamkinem operacijskem sistemu 8, podpira množico novih digitalnih storitev ter prepriča z intuitivnim delovanjem. Morda bi se znal kakšen tradicionalist, ki mu je še vedno povšeči nekdanji BMW-jev minimalizem v obliki klasičnih okroglih merilnikov, zmrdovati nad nepreglednostjo. Bodite povsem brez skrbi, človek se kaj hitro navadi tudi novih. Malce manj pa kristalnega stikala za izbiro prestav, ki je manj priročno od prejšnje ročice. A to so zgolj malenkosti, ki povprečnega voznika X5 zmotijo zgolj toliko kot državnega uradnika polna miza nerešenih vlog (beri: skoraj nič).
Vsa ostala notranja arhitektura je znana že od prej, pri čemer je znotraj precej manj prostoren kot bi to pričakovali od njegovih zunanjih mer (več kot 4,9 metra dolg in 2 metra širok kolos). Še posebej, če gre za priključno hibridno različico, pri kateri pod zadnjo klopjo nameščena baterija dodobra krni prostor za noge, pa tudi tudi prtljažnik spravi vase kar 150 litrov manj prtljage kot pri ostalih različicah. A to mu človek kaj hitro odpusti, ko te prične razvajati s prenekaterimi nadstandardnimi zadevščinami (npr. ogrevani nasloni za roko na vratih in sredinski konzoli, ambientalni osvežilci zraka, ipd.), ki jih zaman najdeš pri »plebejcih«. Čisti luksuz, vam povem.
Prepričevanje nejevernih
Lanskoletna kozmetična operacija se je dotaknila tudi priključno-hibridnega pogonskega sklopa, ki se po novem ponaša s kar 489 »konji« največje sistemske moči (96 KM več kot pri predhodniku). Bavarski inženirji so mu obenem namenili za 25 odstotkov večjo baterijo (kapaciteta 25,7 kWh), ki pa jo je na AC polnilnici moč polniti zgolj s 7,4 kW. Na domači vtičnici ga boste torej vsekakor morali pustiti preko noči in še malo (cca 14 ur), če jo boste želeli napolniti do konca, česar pa smo pri avtomobilih z oznako PHEV tako ali tako že vajeni. In so temu tudi namenjeni. A vas bo nato X5 z oznako e50 nagradil z zelo dobrim dosegom, saj ta znaša v praksi povsem realnih 80 kilometrov. In že zaradi tega spada med tiste redke primerke, ki znajo prepričati še tako nejevernega Tomaža, ki je sveto verjel, da čaka priključne hibride podobna usoda kot peči na drva v strnjenih naseljih.
Za razliko od prenekaterega premijskega proizvajalca, ki posega čedalje pogosteje po nič kaj blagozvočnimi štirivaljniki (npr. Volvo, Mercedes-Benz), münchenski inženirji k sreči še niso podlegli tovrstni modni muhi. Osnova preizkušenega pogonskega sklopa je tako vrstni šestvaljni bencinski agregat (313 KM), ki mu pomaga elektromotor (197 KM), slednji pa je vgrajen v osemstopenjski športni menjalnik Steptronic. Na Bavarskem obenem dodajajo, da ima šestvaljnik prednost že v tem, ker so z njim lažje ustvarili protiutež 260 kg težki bateriji, zaradi česar je porazdelitev mase boljša. Obenem ima nižje težišče kot ostale motorne verzije (bencinska, dizelska), kar pripomore k boljši vozni dinamiki. Da o žlahtnem zvenu šestvaljnika, ki prav prijetno zarohni v načinu Sport, niti ne govorim!
Izjemno suveren pogonski sklop navduši z zveznim in mirnim delovanjem ter več kot prepričljivimi zmogljivostmi (manj kot 5-sekundno pospeševanje do 100 km/h). Ob rednem polnjenju baterije zahteva manj kot 3 (!) litre bencina na 100 kilometrov (a je ob tem poraba elektrike nič kaj nežnih 30 kWh/100 km). Poraba sicer opazno naraste ob prazni bateriji (cca. 8,5 l/100 km), kar pa je še vedno dober rezultat za tako veliko vozilo. Vsekakor dobra alternativa izginjajočemu dizlu ter zelo prepričljiva vmesna stopnja do popolne elektrifikacije.
Vse skupaj nadgradi izjemna lahkotnost v vožnji, saj ima voznik občutek, da vozi vsaj pol lažji avtomobil – pa na tehtnici pokaže več kot 2 toni in pol. Serijsko zračno vzmetenje poskrbi za lažen občutek, da gradbinci pravilno vgrajujejo kanalizacijske jaške na cestah, doplačilno štirikolesno krmiljenje pa za vrhunsko okretnost tudi sredi največje gneče. Delovanje asistenčnih sistemov zna obenem prepričati tudi največje tradicionaliste, ki se otepajo takšnih in drugačnih novotarij (npr. zelo prefinjeno delovanje vozne asistence v zastojih). Le pri parkirnem pomočniku so Bavarci malce pretiravali, saj je informacij na zaslonu preveč (smerne črte na kameri) in vnašajo zmedo.
Tehnicist
BMW-jevci so skozi 4 generacije ustvarili enega najbolj kompletnih in vsestranskih premijskih športno uporabnih modelov. Tudi najboljšega? Hja, v tem razredu nekako ne moremo govoriti o zmagovalcih, saj vsak izmed njih ponuja povsem drugačno filozofijo. Za podobno ceno, da ne bo pomote. Brezhibno urejen voznik Maseratija Levante, ki izgleda kot da je ravnokar zbežal iz modnega kataloga Ermenegildo Zegna, ali pa aristokrat s svojim angleškim hrtom v Range Roverju Sport, verjetno nikdar ne bosta vstopila v salon BMW. Vozniku Cayenna pa se bo zdel X5 premalo oster ter preveč konfekcijski.
BMW-jeva prodajna uspešnica tako v največji meri nagovarja tiste vozniške perfekcioniste, ki iščejo tehnično čimbolj popoln avtomobil. Kar pa X5 ob dani ceni, ki seveda ni nizka, tudi ponuja. Je lahko bavarski jekleni imenitnež v poplavi takšnih in drugačnih premijskih SUV – ki jih pred 25 leti, ko je prišel na trg, še ni bilo (Range Rover Sport, Audi Q8, Lexus RX, Genesis GV80…) – še vedno statusni simbol? Vsekakor! In to bo ostal že zaradi svojega imena oziroma imidža še kar nekaj časa. Verjetno tudi še tedaj, ko bodo pod njegovim motornim pokrovom šest- in osemvaljni zvok težkega metala povsem preglasili elektronski tehno ritmi.
Tekst in foto: Urban Acman.
* podatki JD Power
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen