Današnji avtomobili so tako dobri, da ne poznam novega avta, ki bi ga subjektivno, kaj šele objektivno, lahko označil za slabega. Sam jih ločim samo še na dobre in boljše, razlike med njimi pa so bolj ali manj zanemarljive oziroma stvar osebnih pričakovanj posameznikov. Res je, da današnji avti voznika vse bolj ovijejo v nek varovalni plašč elektronskih pomočnikov in varnostnih sistemov, ter ga s tem izolirajo od dogajanja z avtom in okoli njega. Subaruji so avti, ki v splošnem dobro nasprotujejo tej sterilizaciji avtov, saj je v njih še vedno moč čutiti kar dosti prvinske mehanske narave doživljanja avta in vožnje z njim. In to Japoncem štejem, tudi v primeru komaj omembe vrednega nadgrajenega Foresterja, v velik plus.
Skupno vsem pristnim Subarujem
Forester namreč s svojim poudarjenim mehanskim značajem deluje zelo prvinsko in mehansko. Človek se v njem preprosto ne počuti izoliranega, nadzorovanega ali kakor koli drugače odrezanega od okolice. Tako menjalnik s togo povezavo prek vzvodov med njegovo drobovino in prestavno ročico ter odličen, Subaru mu pravi simetričen, stalni štirikolesni pogon s klasično viskozno zaporo sredinskega diferenciala vzbujajo v vozniku občutek robustnosti in zanesljivosti avta ter povezanosti z njim in dogajanjem na cesti. Dejstvo je, da se danes po cestah vozi le malo avtomobilov, ki omogočajo tako nesterilno dojemanje vožnje kot jo dopuščajo vsi pristni Subaruji, in to je vredno vse pohvale proizvajalcu.
Prepriča, a na drugačen način
Gozdarjeva notranjost ne postreže s kakšnimi oblikovnimi presežki ali pestro barvitostjo, a kot sem že omenil prepriča izdelava in ergonomija sedenja ravno tako. Nekaj manj prepričata kratki sedali prednjih sedežev ter nerodna namestitev nekaterih stikal (gretje sedežev), a to je tudi vse. Zvočna izolacija kabine zadosti potrebam sproščene vožnje s Forsterjem. Že res, da obstajajo tudi bolj izpopolnjene izolacije na tržišču, a v Foresterju kljub temu nikakor ne boste trpeli.
V drugi vrsti sedežev je prostora ravno tako dovolj, a presežkov, predvsem iz stališča kolenskega prostora, kljub temu ne gre pričakovati. Všeč mi je možnost nastavitve naklona naslona po tretjinah deljive zadnje klopi, Japonci pa so pomislili tudi na vse, ki jim uporabnost skupnega prtljažnika v avtu veliko pomeni, saj zložen naslon zadnje klopi z dnom osnovnega prtljažnika tvori povsem ravno površino. Svoje k uporabnosti in prilagodljivosti prtljažnika pripomore tudi odličen in priročen sistem zlaganja naslona zadnje klopi. Pri tem je možno nadvsem priročno zlagati naslon klopi tako enoprstno iz prtljažnika kot tudi »nekajvečprstno« iz kabine.
V iskanju sebi enakega
Kot sem zgoraj že namignil, je Forester z letnico 2011 pridobil nekaj skromnih izboljšav, ki jih bodo, resnici na ljubo, občutili le zares najbolj prefinjeni in natančni poznavalci Subarujev. Zadeve so namreč omejene predvsem na pogonski sklop, nekaj pa tudi na kabino. Vsekakor so ob zanemarljivi nadgradnji merilnikov bolj pomembne in omembe vredni spremenjen turbinski polnilnik, izpopolnjen sistem hlajenja vrnjenih izpušnih plinov, šibkejši alternator, zmanjšanje izgub skozi pogonski sklop in menjalnik z zmanjšanim uporom sinhronske drobovine med pretikanjem.
Vse razen zadnje izboljšave naj bi ugodno vplivale na porabo goriva dizelskega Foresterja, ki je s povprečjem nekaj nad sedmimi litri »na sto« za ta tip avta resnično na ugodni ravni. Ob skrbnosti in zadržanosti desne noge je moč spraviti porabo tudi pod mejo šestih litrov, gnanje gozdarja pa porabe plinskega olja ne bi smela dvigniti dosti preko desetih stokilometrskih litrov. Tudi sicer Subarujev prvi hišni turbodizel, ki je mimogrede tudi tradicionalno bokserske zasnove, prepriča na vseh področjih. Kultiviranost njegovega teka išče sebi enako odlične, odzivnost na voznikove ukaze in veselje do vrtenja pa ravno tako.
Lahko samo verjamem …
…, da se je Subaru pri Foresterju z letnico 2011 »poigral« s trdoto pretikanja prestav, a v praksi napredka na tem področju žal nisem uspel potrditi. Res je, da je preizkus avta potekal v hladnih dneh s temperaturami okolice večinoma okoli ničle ali celo pod njo, ko je viskoznost olja v menjalniku iz te perspektive še toliko bolj problematična, a vendarle. Menjavanje prestav v »mrzlem« menjalniku je zelo trdo in neprijetno opravilo, s segretjem le tega na delovno temperaturo sicer postane dosti bolj znosno, a vseeno.
Samo še menjalnik …
Forester po splošni pojavi in uporabnosti ter prilagodljivosti deluje kot dokaj resen terenec, a zmore v isti sapi ohraniti tudi limuzinsko nrav na enako visoki ravni, da vožnja z njim nikoli ne bo naporna. Ko k temu prištejem še zgoraj opisan poudarjen mehanski značaj in nevsiljivo umetno inteligenco, ki deluje dobro skrita nekje iz ozadja, ter z njo povezano nesterilnost avta, se mi zdi kombinacija dobitna. Vse, kar mora Subaru še »popedenati«, je menjalnik.
Več informacij o Foresterju na uradni strani.
Besedilo: Peter Humar Fotografije: Peter Humar
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Subaru Forester 2.0D Trend – Nesterilen"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Eden bolj “izpuščenih” avtomobilov, ki pa vseeno raztura.. Ljubitelji in poznavalci znamke že vedo..
Odličen avto.Motor,pogon,kvaliteta.Razred zase.