100 kW (136 KM), 180 km/h, 10,4 s, 6,5 l/100 km, 34.348 €
Nova generacija – evolutivna sprememba
Prius, iz katerega koli kota ga pogledamo, sicer skoraj do potankosti posnema silhueto predhodnika, a je v prav vsem modernejši. Bolj ostre linije spredaj in na zadku, nekako oglati, a tudi zašiljeni prednji žarometi, prepoznavna bočna linija in kmalu nad sredino kabine proti zadku spuščajoča se streha, naredijo avto izstopajoč in atraktiven. Spremembe spredaj in zadaj, enako kot aerodinamično oblikovana platišča, izboljšujejo aerodinamiko (Cx znaša nizkih 0,25), čeprav je navzven atraktiven spojler na zadku, ki pregrajuje steklo, že res po meri dobremu rezanju zraka, a negativno vpliva na preglednost nazaj.
Znotraj kraljuje urejenost, a tudi »naprednost se vidi«
Prvi stik z notranjostjo je moč opisati tudi kot … to pa je nekaj … Instrumentna plošča in sredinska konzola delujeta prečiščeno in na prvi pogled celo skrivata, kaj vse ponujata. A začnimo pri vstopanju, sedanju v vozilo. Prednja vrata se odprejo dovolj na široko, da potnika na udobne sedeže izdatnih nastavitev sedeta zlahka in neovirano. Zaradi dovolj pomika volana po višini in globini voznik zlahka najde udoben položaj za vožnjo, obema potnikoma spredaj velika notranja višina in izdatna širina vozila prinašata veliko zračnosti in občutek prostornosti.
Prestavna ročica, skromnih mer in po mnenju večine ena najbolj futurističnih nasploh, je na natanko tistem mestu na široki sredinski konzoli, kjer najbolj »sede v roke«. Tudi preostali del sredinske konzole, ki gosti velik zaslon na dotik, s pomočjo katerega upravljamo z zmogljivim avdio sistemom, navigacijo, klimatsko napravo, potovalnim računalnikom, opazujemo navodila samodejnega parkirnega sistema, deluje prečiščeno in futuristično. Morda najbolj zanimiv del notranjosti priusa pa je zaslon na vrhu armaturne plošče, kjer poleg klasičnih podatkov lahko spremljamo tudi stanje polnosti baterij, kateri od obeh motorjev ta hip poganja avtomobil. Vrsto uporabnih podatkov, tudi navodila navigacijskega sistema, je moč projicirati še na vetrobransko steklo.
Presenetljivo dobro se sedi tudi zadaj. Velika medosna razdalja in sorazmerno skromna debelina naslonjal prednjih sedežev poskrbi za dovolj prostora za noge tudi pri višjeraslim – ti bodo morda občasno potarnali le zaradi skromne notranje višine, a, kot smo že omenjali, aerodinamika pogojuje notranjo ureditev. Povsem zadaj prtljažnik pravilnih mer pogoltne zglednih 446 litrov prostornine, moč pa ga je še povečati z asimetričnim podiranjem zadnje klopi.
V notranjosti hvalimo še zares veliko priročnih odlagalnih površin, izbran nabor kvalitetnih materialov – usnje na sedežih je bilo še posebej voljno in visoko kvaliteto končne izdelave.
Oprema ni najbolj »eco«, a nič zato
Zapisanega ne razumite narobe – varčevanje pri porabi in emisijah očitno ne pomeni tudi varčevanja pri opremi. Najbogatejši paket opreme, s katerim je bil opremljen testni prius, prinaša poleg sistemov ABS, sistema za nadzor stabilnosti VSC, sedmih varnostnih blazin, kamere in samodejnega sistema za pomoč pri parkiranju, električnega pomika stekel, prikazovalnika na vetrobranskem steklu, samodejne klimatske naprave, avtoradia z izmenjevalcem za šest zgoščenk, sprednjih meglenk, usnja na volanu, tempomata, senzorja za dež, še 17-palčna platišča iz lahke litine, samozatemnitveno notranje ogledalo, žaromete v LED tehniki, usnje na sedežih …
Hibridni pogon – teorija
Napis Hybrid Synergy Drive označuje pogon, pomeni pa zadnjo generacijo hibridnega sistema, ki je v primerjavi s predhodnikom v 90 odstotkih izboljšan. Priusa poganja 1,8-litrski bencinski motor s 73 kilovati (100 KM) in zmogljivi elektromotor. Skupaj pridelata 100 kilovatov moči (136 KM). Elektro motor s 60 kilovati (82 KM), lahko bodisi povsem samostojno poganja vozilo (način EV), ali pa predvsem pri pospeševanju pomaga bencinskemu agregatu. V odgonu ali pri zaviranju deluje tudi kot generator, kar v praksi pomeni, da zna nastalo kinetično energijo pretvarjati nazaj v električno, s čimer dodatno polni akumulatorje. Ti so sestavljeni iz 28 baterijskih modulov, gre pa za nikelj-metal-hibridne akumulatorje, nekoliko manjše in lažje kot pri predhodniku, s skupno 27 kilovati energije. Moč motorja se preko samodejnega CVT menjalnika prenaša na prednji kolesni par.
Hibridni pogon na cesti “Ali gre samo na elektriko?” , je bilo vprašanje mnogih. Gre. V načinu “EV”, ki ga vklopimo preko stikala, je moč prevoziti dva, tri kilometre daleč, izključno z energijo iz akumulatorjev, a ne hitreje kot slabih 50 km/h, pa še to le takrat, ko plina ne pritiskate močno. Takrat se bo samodejno vključil bencinski motor. Način “eco mode” pomeni zavestno zmanjševanje porabe tako, da se elektromotor vključuje kadarkoli je to mogoče, “pwr mode” pomeni vožnjo »na vso moč«. V odgonu lahko s premikom prestavne ročice v položaj B »ukažemo« motorju, da močneje zavira, kar hitreje polni akumulatorje in opazno zmanjšuje hitrost, ko je plin popuščen.
V praksi pa vse zgoraj zapisano pomeni, da je prius živahen avtomobil. Pospeševanja, tudi na račun samodejnega menjalnika in predvsem zaradi, sploh pri nižjih hitrostih izdatne podpore elektromotorja, so urna, čeprav je res, da ob močnemu pritiskanju stopalke za plin brezstopenjski CVT menjalnik vrtljaje hitro dvigne na visoko raven, rezultat pa je trušč v kabini. To je še najbolj opazno pri prehitevanjih na regionalkah ali avtocestah, kontrast – prius je namreč ob zmerni ali konstantni vožnji pohvalno tih, je prevelik. Bencinski motor je, tudi na račun povprečne največje moči, kultiviran stroj, a se visokih vrtljajev brani, elektromotor pa tako ali tako deluje neslišno, edini zvok v času kot izključno ta poganja vozilo, so pnevmatike z nizkim kotalnim uporom in blag pisk vztrajnika.
Je kombinacija varčna, če je že (dokazano) okoljsko čista? Je! Najnižje testno povprečje je znašalo vsega 3,6 litra na 100 kilometrov, več kot 8,1 litra na 100 km potovalni računalnik v povprečju ni pokazal. Skupno testno povprečje s 6,5 litra na 100 kilometrov je za tako veliko in težko vozilo zgledno, je pa res, da je trud razvoja in stroškov hibridnega pogona vprašljiv, sploh v primerjavi s podobno močnimi dizli, ki tudi porabijo enako (malo). Zmeraj umirjenost, nikoli dinamika
Na tem mestu velja omeniti še sistem za samodejno, pravzaprav pol samodejno parkiranje IPA. Prius zna namreč (skoraj) sam poiskati prosto parkirano mesto in vanj (bočno) ali vzvratno parkirati. Če imamo dovolj časa – sistem ni najhitrejši, kar bo v gneči gotovo povzročilo hupanje voznikov za nami, lahko vozilu prepustimo, da izbere dovolj velik prostor in vanj zapelje – vse, kar nam preostane je, občasno nastavljanje skrajnih mer najdenega mesta in upravljanje s plinom in zavoro – vrtenje volana opravi sam.
Pod črto
Dovolite mi dva zaključka – saj je moč na priusa gledati vsaj iz dveh zornih kotov.
Avto je prvi zares dober hibridni avtomobil, ki enostavno deluje in nima konkurence. Manjša zmogljiva in cenejša honda insight ne zmore samostojne vožnje »na elektriko« in tako ni prava konkurenca. Ostalih hibridnih vozil, ki jih svetovna avtomobilska industrija že pozna, pa pri nas ni na voljo. Hibridna tehnika deluje, avtomobil dobro izgleda, v notranjosti razvaja z vrsto naprednimi tehničnimi podrobnostmi, je varčen, okolju prijazen, tih … Je tudi dobro opremljen, pravzaprav vrhunsko, a tudi ne prav poceni. Obenem je prostoren, ima velik prtljažnik, dovolj udobja, več, kot solidne vozne lastnosti in od države je nizko obdavčen.
Alternativno pa za ta denar lahko dobimo tudi občutno bolj zmogljiv, a enako varčen, res da izključno dizelski motor, vozilo podobne, celo večje notranje prostornosti, podobno bogate opremljenosti, z občutno bolj dinamičnimi voznimi lastnosti, večjega udobja, vse skupaj pa tudi skozi leta vzdrževanje, ki najverjetneje povzroča še manj preglavic, manj stane.
A da vozimo prvi in (trenutno) edini hibridni avtomobil, nekaj šteje (in tudi stane), ni res?
Mnenja uporabnikov
14 komentarjev za "Toyota Prius 1,8 VVT-i Executive"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
ALIEn3001: Če govorimo o niklju, se je treba zavedat, da se večina niklja uporablja kot dodatek za izboljšanje kakovosti jekla, ter zlitin z bakrom. Zmanjša občutljivost na korozijo (vsebujejo ga nerjaveča jekla), poveča odpornost na visoke temperature. Zato se uporablja tudi v zlitinah kot so razne turbine, tudi tiste v dizelskih motorjih. Aja tudi slovenski (euro) kovanci so zlitine iz nikla . Verjamem pa da proizvodnja nikla, kakor tudi drugih kovin ni čista, samo če že pogledamo kakšne posledice so pri nas (Mežiška dolina), ki imamo 'najboljše' standarde za varovanje okolja ….
Ozze: Govorim o posledicah PROIZVODNJE niklja, ne pa o reciklaži. Če se ne reciklirajo pravilno je pa seveda še bistveno slabše… Si že videl kakšen nikljev rudnik?
Vmes se je pa že cel svet prešaltal na bistveno boljši litij… razen teh "eko" avtov.
Definitivno to ne moremo označiti za ekološki avto. Zgolj za dokaj ekonomičnega. Vsak dizel pozitivne nazivne moči v tem razredu bi pil manj ali primerljivo enako.
To globalno segrevanje in CO2 histerija je itak eden največjih nategov zadnjih let. Kar se pa avta tiče, saj po svoje je zanimiv zaradi določenih tehnologij, ugodne porabe in še česa, samo je pa too much predrag. Vprašanje kdaj (če sploh kdaj), se bodo ti hibridi malo bolj prijeli.
sandi podpis pod tole. Sem gledal en dokumentrec in ljudje vi se sploh ne zavedate, kako vam lažej s tem "globalnim segrevanjem".