Evropeizirana
Toyota Verso se mi v svoji novi izvedbi zdi na zunaj dovolj privlačna in obenem nevsiljiva v notranjosti, da pri izbiri družinskega avta ostane le še vprašanje ali ste bolj navdušeni nad japonskimi, nemškimi ali francoskimi proizvajalci. In ko smo že pri tem, se vračam k podatku s predstavitve, da je po prenovi Versa v njem ostalo bolj malo japonskega, saj so ga v celoti “predelali” v Toyotinem evropskem centru.
Še najbolj izvirna zato ostaja njegova oblika, ki je, predvsem v sprednjem delu, prepoznavno Toyotina in jo boste težko zamenjali s konkurenco. Z novo podobo je ta zvesta družinska spremljevalka dobila bolj dinamičen, celo nekoliko agresiven videz.
V razmestitvi voznikovega delovnega prostora ni nič posebej novega, merilniki so postavljeni sredinsko, prestavna ročica pa je na dvignjenem položaju. Pri Toyoti so se tokrat bolj potrudili pri izbiri materialov, s kromiranimi dodatki in nastavitvijo osvetlitve, ki je zdaj poenotenih barv. Nespremenjen ostaja tudi priročen sistem zlaganja sedmih sedežev Easy Flat.
Sedmerica
Znamenita filmska Sedmerica veličastnih* bi se v mehiško vasico lahko pripeljala v Toyoti Verso le v najbolj raztegnjeni, morda celo kemično spodbujeni, domišljiji marketinških kreativcev. Ampak ne zavrzimo te ideje preveč na hitro, poznavalci filmske zgodovine se bodo spomnili, da je omenjeni film le prevzel idejo Kurosawinih Sedmih samurajev**, kar pomeni, da bi le nadaljevali izvirno japonsko zamisel.
No, če se sedem braniteljev revne vasice le kdaj pripelje v pomoč, bodo pri polno postavljenih sedmih sedežih potrebovali za prtljago še kakšen dodatek na ali za vozilom, pa tudi za hitrejše vstopanje in izstopanje sedmerice ni primeren.
Kar je nekoliko bolj moteče, je pomanjkanje ventilacijskih odprtin v zadnjem delu potniškega prostora. Pogumni potniki se bodo v Versu borili za prednja dva sedeža, ki sta edina deležna dotoka svežega zraka, ostali pa se bodo morali zadovoljiti z ostanki ali pa – enostavno – odpreti okna.
Moji so se po začetnem pritoževanju nekoliko zamotili s hvale vrednim brezžičnim dostopom do interneta, za katerega poskrbi Toyotin HotSpot (dodatna oprema). Morda ne spodbujate uporabe “električnih pastirjev” in boste imeli več uspeha z diverzantskim preusmerjanjem sopotnikov na razgled skozi impresivno strešno panoramsko steklo, ki je zaslužno za še bolj prijetno in svetlo notranjost … če seveda zunaj ni 35 stopinj Celzija v senci.
Prilagodljiv prtljažnik
Ob predpostavki, da bo osnovna postavitev sedežev za peterico potnikov, nas v prtljažniku pričaka kar nekaj prostora, ki so ga v testnem primerku še izboljšali z dodatkom plastične nedrsne obloge z nekoliko višjim robom (dodatna oprema). Slednje znamo še toliko bolj ceniti uporabniki, ki vsake toliko prevažamo vino, olivno olje ali že načeto posodico mozzarelle. Saj veste, neprecenljivo.
Še bolj kot sama prostornost v številkah je pomembno, da je prostor dovolj prilagodljiv potrebam uporabnika ter je možno raznoliko nastavljanje in prestavljanje sedežev ter naslonskih delov. Obkljukano.
Optimizirani 2.0 D-4D
Medtem ko potniki kukajo čez panoramsko steklo ali na zaslon svoje pametne naprave, voznik brez poslušanja nadležnega pritoževanja lahko nameni več časa užitkom v vožnji. Tokrat z najbolje prodajanim dizelskim dvolitrskim motorjem z oznako D-4D, ki je v prenovi dobil nov turbinski polnilnik s spremenljivo geometrijo lopatic ter izgubil 10 kg mase.
Zdi se, da 91 kilovatov nazivne moči ne bo ravno blestelo pri prevažanju štirih odraslih potnikov, kar je po mojem mnenju največ mase in prostornine, da jo je še moč trpeti med nečem, kar bi označili kot prijetno vožnjo, ampak Verso s tem nima nobenih težav. Motor zgledno vleče in pri višjih hitrostih sicer počasi, a zanesljivo prispe do potovalne hitrosti nekje okrog zakonskih omejitev. Poleg tega ga v kabino ni kaj dosti slišati, zvočna izolacija pa je v splošnem verjetno še boljša v modelih brez panoramskega strešnega okna.
V razmerah brez sopotnikov sicer lahko podrobno preizkušate še nove nastavitve prednjega in zadnjega vzmetenja in vpliv povečane togosti karoserije v bolj dinamični vožnji, a grem skoraj stavit, da se bodo naštete izboljšave za velik del voznic in voznikov odrazile zgolj v boljšem splošnem občutku na voznikovem sedežu.
Tokrat, za spremembo namesto reklamnega spota, napovednik za izvirnih Sedem samurajev 🙂 Morda ga uvrstite v poletni kino program.
Besedilo in foto: Urška Radolović
*The Magnificent Seven, 1960, John Sturges
**七人の侍 Shichinin no Samurai, 1954, Akira Kurosawa
Mnenja uporabnikov
11 komentarjev za "Toyota Verso 2.0 D-4D Sol Skyview – Skoraj popoln"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Če ne veš zakaj bi uporabljal wifi v avtu sej ga mas na telefonu samo jasno pove, da ne veš kaj govoriš in bluzis nekaj v tri krasne. če nisi dorasel tehnologiji in je tebi tuja je bolje da si tiho kokr da se delas pametnega…
@makedam: wifi delite na primer, ker kot voznik med vožnjo zaradi varnosti ne uporabljate interneta, vaši sopotniki pa se medtem dolgočasijo in dostopajo do zabavnih vsebin ali opravljajo delovne obveznosti. O ostalih komentarjih pa pravzaprav ne vem, kaj bi vam rekla, očitno je že brez tega dovolj vroče 😉 zato le nekaj, česar se pri pisanju testov vedno držimo: vse zapisano je osebno stališče avtorja testa in kot tako ne more biti in nikoli ne bo objektivno.
Vprašanje za avtorja članka:
Zakaj umetno pišete pluse za tak avtomobil kot so naprimer;
– ravno dno (vsi avtomobili tega razreda ga imajo od leta 199,,,,
-strešno panoramsko steklo???
– dinamična zunanjost (corola verso je dobila dve gube na motornem pokrovu v zadnjih 10 letih)
– otroško vzvratno ogledalo (vsi enoprostorci ga imajo že 10 let
minusi:
-cena
– drsna vrata
– osnova avtomobila na coroli oz. meganovem razredu, cena v sharanovem.
itd.
prosim bodite realni
s tem avtom in novim rav4 so res dokazali da so najslabši japonec na tržišču – (sicer imam rad japonce, ampak ne najgrše)
ni večje neumnosti ki se jo lahko izmisli toyota. Če mam kartico v telefonu zakaj bi delil wi fi v avtu.