Čeprav je Cupra ena najhitreje rastočih znamk znamk v Evropi, je marsikdo še vedno nekoliko zmeden ob pogledu na logotip na vozilu. Cupra ima pred seboj še veliko dokazovanja, čeprav so vsaj v zadnjih letih beležili precejšen napredek. Ne le v prepoznavnosti in pri prodajnih številkah, našli so nišo znotraj prenapolnjenih avtomobilskih segmentov – ogromno stavijo na oblikovanje, formo pa podpira preverjena tehnika skupine Volkswagen.
Uspešen odmik od koncernskega sorodstva
Zgodba Leona sega na prelom tisočletja, ko je Seat predstavil nekoliko bolj dinamično oblikovano kombilimuzino, ki je bila cenejša in namenjena manj zahtevnim kupcem. Četrt stoletja kasneje se je zgodba dodobra obrnila. Nastala je samostojna znamka Cupra, model Leon pa se je oblikovno uspel odmakniti od drugih predstavnikov znamk skupine Volkswagen, ki slonijo na arhitekturi MQB in so na voljo v karavanski izvedenki. Pomembna razlika pa je, da Cuprin Leon ni več cenejša izbira znotraj skupine, temveč se vse bolj usmerja na premijsko stran palete ter cenovno vzpenja nad Golfa.
Tokrat so spremembe Leona dokaj omejene, saj je doživel prenovo in ne generacijski preskok. So pa toliko bolj opazne, še posebej, če ga pogledate od zadaj, kjer se v temi čez celoten zadek razteza intenzivna rdeča svetlobna linija s sredinsko nameščenim osvetljenim emblemom. Kot smo že navajeni, ostaja med oblikovnimi poudarki značilna bakrena barva, ki je prijetna vizualna popestritev določenih karoserijskih delov. Prenova je dodala še nekoliko drugačen svetlobni podpis spredaj, odbijač ima večje odprtine za zajem zraka in nekoliko bolj športno oblikovane linije. Gledano kot celota je Cuprin Leon eden lepših oziroma najbolj opaznih karavanov na naših cestah. Po mojem mnenju je prava popestritev dokaj generično oblikovanih avtomobilskih modelov, kar so mi potrdili tudi številni opazovalci na cesti.
Velik delež recikliranih materialov
Velikanski osrednji zaslon na dotik postaja glavni poudarek prenov številnih modelov skupine Volkswagen. Vsaka znamka si prilagodi grafično podobo in postavitev menijev, vsi pa so obsojeni na upravljanje klimatske naprave in preostalih elementov preko zaslona na dotik. K sreči je ta vsaj dovolj hiter in odziven, da nastavljanje prezračevanja in hlajenja ni pretiran trn v peti, a bi si kljub temu želel klasičnih fizičnih stikal. Sem se pa kar nekaj časa privajal na menijsko logiko, a si k sreči voznik lahko poljubno nastavi zgornje bližnjice, ki pripomorejo k hitrejšemu dostopu do najpogostee uporabljanih funkcionalnosti in posledično k enostavnosti uporabe. Drsnik pod zaslonom na dotik je po novem tudi osvetljen, tako, da je tudi rokovanje z njim ponoči nekoliko lažje. A je po mojem okusu nastavljanje glasnosti radia še vedno bistveno bolj priročno preko volanskih tipk.
V notranjosti je sicer več znakov, da pri Cupri resno stavijo na reciklirane materiale. Sedeži naj bi bila narejeni iz kar 73 odstotkov recikliranih delov, moram pa priznati, da so na otip in pogled izrazito všečni. Nudijo precej bočne opore ter dobro sledijo športnemu karakterju Cuprinih modelov. Prenova je prinesla še nekaj izboljšanih materialov, pri prostornosti pa razlik ni; Leon ostaja eden najbolj prostornih karavanov na trgu. Prostora za kolena zadaj je obilico in kupcu ni treba sprejemati kompromisov glede prostornosti, čeprav si je zaželel nekoliko bolj športno oblikovan model. Enako velja za prtljažni prostor, ki je s 600 litri velikanski. Nekoliko sem pogrešal le kakšno odlagalno mesto več na osrednji konzoli. Ob prestavni ročici sta dva manjša prostorčka, a vanju sodijo le kovanci in kakšni ključi. Tako vozniku ostane le večji predal, ki pa je namenjen polnjenju telefona.
Varna izbira
Po mojih informacijah znotraj skupine Volkswagen ne prihaja do individualnih nastavitev pri pogonskih opcijah. Nekaj sprememb je pri nastavitvah vzmetenja in lege, a 1,5-litrski blagohibridni štirivaljnik v kombinaciji s 7-stopenjskim dvosklopčnim samodejnim menjalnikom ostaja enak kot pri drugih modelih. Tudi v tem primeru gre za prijetno poskočen motor, ki je lahko prijetno varčen (pod šestimi litri) ali pa (ob nekoliko težji nogi) porabi tudi do osem litrov goriva na sto kilometrov. Z običajno vožnjo bi se morala poraba gibati pri 6,5 litrih, na daljših vožnjah pri konstantnih hitrostih pa pod šestimi litri.
Cupra se zaveda, da z nabritimi dvolitrskimi bencinskimi petvaljniki žal ne bo dosegla širšega kroga kupcev. Navdušili bodo nekaj ljubiteljev, ki si lahko privoščijo takšen stroj, vsi ostali pa se bodo usmerili h konkurenci. Vgrajeni 1,5-litrski motor s 110 kilovati moči res da ne vzbuja veliko čustev ali dviguje utripa, a vnaša vsakodnevno uporabnost, nižje stroške pri gorivu in vzdrževanju. V kombinaciji z atraktivnim zunanjim videzom pa se takšen Leon zdi kot zadetek v polno.
Drži, 42 tisoč evrov ni malo, ampak…
Morda me je zavedel zunanji videz in posrečena kombinacija oblazinjenja v notranjosti, a sem bil ob pogledu na ceno testnega Leona pozitivno presenečen. Ja, 42 tisoč evrov z dodatno opremo za Leona ni malo. Še posebej, če se spomnimo, na kakšni ravni so bile cene pred epidemijo. A se zdi, da Cuprin Leon ponuja za ta znesek precej avtomobila. Ne le na račun zunanje podobe in velikih zaslonov v notranjosti, ampak tudi na račun prostornosti in nenazadnje še vedno relativne ekskluzivnosti znamke Cupra pri nas. Kdor pač želi biti do določene mere drugačen, mora biti pripravljen za to globlje seči v žep. Pa ne samo pri avtomobilih.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
17 komentarjev za "Uspešen odmik od karavanske klasike"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
42k, novinar pa pozitivno presenečen 🙂
čisto mimogrede, ta cena je 10 mio SIT 😀 Na prelomu tisočletja smo za ta denar kupovali hiše in kar precej velika stanovanja. Noben BMW ali Mercedes ni stal toliko denarja, najbolj luksuzni so se zaključili nekje pri 8 mio SIT 😀
Uf pojdi pogledat teste na avtomagazin pa boš videl kako si zgrešil.
Evo ene par primerov, leta 2002 735i (20 mio SIT), potem A8 4.2 leta 1995 (17 mio Sit) in pa tale zmaga CL500 leta 2000 (osnovna cena 21 mio Sit, cena testiranega pa 24,5 mio SIT). Pa to sploh niso top modeli ala V12, S, ali AMG.
Po spominu imam, ko smo imeli doma naročen časopis delo in je bila v sobotah priloga “na kolesih” in so bile objavljene cene novih vozil, da so bili top Mercedezi tam okrog 40 mio SIT, recimo 911 carrera (3.4/300 potem pa 3.6/320 konjev ročni menjalnik) navadna je bila 20-21 mio SIT (danes 80-85k eur) danes je pa osnovna 130.000 eur, kar sploh ni tako huda rast če upoštevamo da je od tega že 25 let.
Ja, procentualno v vseh teh letih luksuzna vozila res niso šla tako hudo gor. Tudi nominalno ne, ker rast cene teh 50k eur za nekoga, ki je poln ne predstavlja problema. Bolj je problem, ker so se v tem času za precej višji procent podražila vozila za navadno rajo ob dejstvu, da rast cen skozi čas ni bila enakomerna.
Leta 2001 sem tako npr. kupil novega Pola z boljšim 1.4 motorjem in neko srednjo opremo (comfortline) z dodatki za cca. 2.300.000 mio SIT, to je približno 9.600 eur. V naslednjih cca. 15 letih je nato sledila precej nizka rast cen in če dam spet konkreten primer, mama je l. 2014 kupila novo fiesto, zopet neka srednja oprema in motor za cca. 12.000 eur, se pravi ne tako zelo več kot jaz 13 let pred tem.
Skokovita rast cen se je zgodila v zadnjih dobrih 5 letih in to je tisto kar nas sedaj najbolj boli. In tako smo danes prišli do točke, kjer stane avto iz B ali C razreda nekje 2,5x več, EV alternativa pa je že bolj kot ne 3-kratnik tistih cen iz preloma tisočletja. Ampak večinoma po zaslugi zadnjih nekaj let.
Ne dražijo se samo avti, ampak čisto vse (hrana, oblačila, stanovanja, položnice, …) Vse se draži v enakem razmerju.
Glavni problem so nizki prihodki, predvsem nižji in srednji sloj. (pre)dragi avti so še najmanjši problem.
Ko smo šli iz SIT na €, so bile delavske plače za dobro polovico nižje, oz. približno 1/3 današnje. Pa smo takrat lepše živeli.
Ploskajmo zelenemu prehodu.
Te cene so pa res že prava komedija.
golf 8.5 R line variant je cenejši, ponuja več opreme, ima oblečene predale v vratih, ki jih ta leon nima, lučke na kljukah in kar je naj bol bistvo, golf ima s 1,5 150 hp tsi motorjem neodvisno zadnje podvozje, medtem ko ta leon ima poltogo premo, kot škoda octavia, vsekakor je precenjen na to kar ponuja konkurenca znotraj hiše.
Ne bodo jih veliko prodali. Enostavno predrag. Npr. že Teslina 3 je veliko cenejša.
In je kot štirivratna limuzina res prava alternativa karavanu.
Pa v bistvu je, ker ni manjša. V bistvu imaš v sami kabini več prostora, višji prtljaznik pa rabi večina ljudi parkrat na leto, če ga sploh kdaj. Pa še skoraj 7k eur je cenejša (kar pomeni za cca 300.000 kilometrov filanja na domači polnilnici) kot ta Seat, ki ima mimogrede 3s slabši pospešek do sto kot Tesla.
Hm, 37k je osnovna cena za golfa GTI (res da ni karavan). Ta avto bi morali prodajati izključno in samo z 2.0 TSIjem (kot nekoč) s 333 konji. “Performance”, ki ga tole nudi si ne zasluži oznake cupra.