»It’s gonna be yuge«*
Zgodba o kitajskih avtomobilih na naših tleh se bere podobno kot tiste z ostalimi daljno-vzhodnimi proizvajalci (Japonci, Korejci) izpred parih desetletij. Uvodno nezaupanje v izdelke, ki so na začetku prvenstveno nagovarjali z nizko ceno, je počasi skopnelo, avtomobili pa so postopoma izgubljali slabšalne oznake.
In če smo Kitajce še nedolgo nazaj poznali po tako imenovani »copy-paste« metodi v avtomobilski industriji (beri: opazno kopiranje renomiranih proizvajalcev), je danes vse drugače. Kitajski avtomobili so se preobrazili v prave tehnološke inovacije, ki celo postavljajo nove standarde. Precejšnje izboljšanje kakovosti, napredek v elektrifikaciji in vedno boljše oblikovanje pa so produkte iz dežele največjega zidu – hočeš ali nočeš – postavili v ospredje globalne avtomobilske scene.
To vsekakor dokazuje tudi skupina Geely, ki je že pred 15 leti kupila švedski Volvo, kar ji je prineslo dostop do naprednih tehnologij in evropskega trga. Eden najbolj gorečih občudovalcev lika Elona bi verjetno ob tem bahavo dejal, da se je zgodila »največja stvar v zgodovini«. Kakorkoli že, Geelyju je vsekakor potrebno priznati izjemen napredek, pri čemer je ravno najnovejši Starray odličen primer preboja v razvoju, ki ga je znamka iz Hangzhouja dosegla v svoji evoluciji kot avtomobilski proizvajalec.
Model Starray, ki sicer na domačem trgu sliši na ime Boyue, prvo generacijo pa smo pri nas poznali kot Atlas, vsekakor že z zunanjim izgledom ustvari opazen nastop. Na trenutke spomni celo na kakšen Cadillacov SUV, zaradi česar deluje rahlo glamurozno in prefinjeno. S svojimi zunanjimi merami (4,67 m v dolžino, 2,77 m v medosju) prerašča najbližjo konkurenco v segmentu C-SUV, ki ji želi še najbolj dihati za ovratnik (npr. Tucson, Sportage, Kuga, Tiguan). Še posebej pri dani ceni (slabih 33 tisočakov), za katero Kitajci ponujajo izjemno konkurenčen avtomobilski paket in v katerem se skriva kar nekaj Volvovih sestavnih delov.
Minimalizem.
A če Geelyjev »zvezdni žarek«, ki sicer nastaja na enaki platformi kot Volvo XC40, Lynk&Co 01 ter Polestar 2 (CMA), vsaj na zunaj ne ponuja pretiranih asociacij na Skandinavijo, saj je malce preveč kričeče pompozen (obilica kroma in »strašljiva« maska), pa je zgodba znotraj precej drugačna. Minimalizem namreč zaznamuje celotno kabino, kar očitno postaja priljubljen trend v avtomobilskem oblikovanju, saj zagotavlja čiste linije, funkcionalnost in enostavnost, hkrati pa ohranja tisti všečni luksuzni občutek. Resda pa se zdi, da so Švedi … pardon … Kitajci tokrat le malce pretiravali.
Notranjost je zasnovana tako, da naj bi ponujala čim bolj brezskrbno in urejeno okolje brez nepotrebnih elementov, ki bi motili vožnjo, a temu žal ni povsem tako. Osrednji element v obliki 33,5 centimetrov velikega pokončnega zaslona, ki deluje s pomočjo Googlovega operacijskega sistema in ga poganja procesor Snapdragon 8155, resda poskrbi za moderen in prečiščen izgled, a je preveč funkcij vezanih na upravljanje z »božanjem« zaslona (tudi nastavitev zunanjih ogledal!). Ob tem so posamezne ikone absolutno premajhne, kar zna predstavljati precejšnjo težavo marsikateremu vozniku.
Obenem presenečajo posamezne rešitve, ki očitno niso bile najbolj premišljene. Med njimi se je še največ vprašanj porajalo o upravljanju ogrevanja zadnjih sedežev, ki ga je moč vključiti oziroma izključiti zgolj preko osrednjega zaslona. Vsekakor predlagam, da zadaj sedečim potnikom raje zamolčite, da ima avto omenjeno funkcijo, če ne želite konstantno poslušati njihovih trenutnih želja. Nerazumljiva je tudi odločitev proizvajalca, da multimedijska naprava ne lovi niti digitalnih radijskih frekvenc (DAB), ne prepozna identifikacije FM radijske postaje (RDS), zaradi česar imaš nek čuden občutek, da si se znašel v svojevrstnem avtomobilskem muzeju.
Da manjka podpora funkciji Android Auto, je še ena pomanjkljivost, zaradi katere bodo lastniki Samsungov (in ostalih Androidov) malce v tehnološkem zaostanku (nenazadnje tudi zaradi pomanjkanja serijske navigacije). A ker smo od Kitajcev že vajeni, da se izjemno hitro učijo na preteklih spodrsljajih, srčno verjamem, da bodo omenjene pomanjkljivosti v najkrajšem času tudi odpravili. Verjetno že z enim od naslednjih kontingentov vozil, ki potujejo proti Evropi iz tovarne v Baojiju.
Kljub omenjenim (tehnološkim) minusom pa Starray znotraj navdušuje z več kot odličnim izborom materialov, ki je le za odtenek slabši kot pri Volvih, ter precej dobrodušno prostornostjo. Še posebej na zadnji klopi! Odlična je ločljivost kamer (tudi ponoči), malce manj pa delovanje radarskega tempomata, ki se odziva preveč sunkovito. Kar malce čudi, saj imajo na policah znamke Volvo precej bolj dodelane sisteme.
Udobje z veliko začetnico
Če smo bili pri kitajskih avtomobilih do sedaj velikokrat vajeni, da v vožnji še ne morejo povsem slediti »prominentnejšim« znamkam, ki prvenstveno prihajajo s stare celine, pa zna Geely Starray sedaj marsikoga pustiti odprtih ust. Razvojni inženirji znamke Volvo so očitno več kot odlično predali svoje znanje kitajskim kolegom, saj ponuja v vožnji presenetljivo dobre občutke. Še posebno pohvalo si ob tem zasluži izjemno udobno podvozje, ki spominja na vozno doživetje pri švedskih sorodnikih, kjer mu je morda celo bližji XC60, kot pa XC40. Več kot odlično namreč požira neravnine, pri čemer ga le stežka kakšne zmotijo, ter se ob tem izkaže z dovoljšnjo čvrstostjo, da ni moč čutiti kakšnega neprijetnega pozibavanja med ovinki. Bravo Geely!
Volanski mehanizem je obenem zelo natančen, ga pa malce »zmanjka« pri bolj dinamičnem vijuganju. Kar pa v opisu osnovnih nalog tovrstnega karoserijskega modela tako ali tako ni navedeno!
Vse skupaj nadgrajuje soliden 1,5-litrski štirivaljnik, ki je enak kot v manjšem Coolrayu in je plod domačega razvoja na Kitajskem. Prostorninsko ne največji motor sicer proizvede 172 »konjev« največje moči, kar zadošča v veliki večini voznih režimov, za prenos moči pa skrbi 7-stopenjski dvosklopčni menjalnik. Slednji sicer dovolj dobro sodeluje z motorjem, a zna biti rahlo zmeden ob preklopu v način Sport, ko predolgo vztraja v nizki prestavi, v naslednjem trenutku pa se malce zmede in kar ne najde prave prestave. A ker povprečen lastnik Starraya prav dobro ve, da ne sedi za volanom kakšnega BMW-ja X2 M35i in z njim ne želi ravno iskati meja, ki jih je začrtal Sir Issac pred tremi stoletji, ga omenjena »pomanjkljivost« verjetno ne bo zmotila.
Malce bolj bo zmajeval z glavo le ob pogledu na potovalni računalnik, saj bo podatek o porabi goriva le stežka pokazal vrednost pod 8 litri. Preveč? Vsekakor, v časih, ko so izpusti toplogrednih plinov vsaj toliko osovraženi kot woke ideologija v trenutnem kabinetu Bele hiše.
Sam bi vsekakor počakal še na opcijo dvolitrskega agregata (238 KM), ki naj bi ponujala tudi štirikolesno gnano pomoč ter nekaj dodatkov (električni prtljažnik, hlajenje sedežev), saj bo kljub malenkost višji ceni (slabih 39 tisočakov) še vedno sestavljala izjemno konkurenčen paket. Poglejte zgolj na Volkswagnov ali celo Kijin cenik.
Kitajci pred vrati
Čeprav se v svetu čedalje bolj krepi ideologija izolacionizma, za katero smo bili že skoraj prepričani, da je relikt nekih drugih časov, pa to – vsaj zaenkrat – še ne vpliva na prihod kitajskih avtomobilskih produktov na naša tla. Kar pa lahko gledamo s pozitivnega vidika, da je vsaka (zdrava) konkurenca potrebna in dobrodošla. Spomnite se zgolj na japonsko in korejsko zgodbo iz preteklosti, ki je poskrbela za napredek tudi pri ostalih znamkah. In prav je tako! Seveda pa se ob tem ponuja tudi povsem legitimno vprašanje o poprodajnih storitvah ter cenah nadomestnih delov, saj bodo odgovori nedvomno zanimali marsikaterega potencialnega kupca njihovih vozil.
Novi Starray sicer ne bo poskrbel za revolucijo v tem avtomobilskem razredu pri nas, kjer so še vedno zakoreninjeni posamezni znani igralci. A bi znal postati že v naslednjem generacijskem ciklu eden izmed zvezdnikov tega segmenta, kjer kraljujeta Tiguan, RAV4 in njima podobni. Ob kitajskem tempu v napredku, ki je celo hitrejši od stopnjevanja Donaldovih izpadov na socialnih omrežjih, se temu sploh ne bi čudil.
Tekst in foto: Urban Acman.
* »It’s gonna be yuge« – izraz, ki ga je populariziral Donald Trump ter v prevodu pomeni, da bo nekaj zelo veliko, pomembno ali impresivno.
Mnenja uporabnikov
8 komentarjev za "Večji od konkurentov"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Citat: “Če so bili kitajski avtomobili še pred nekaj leti tako redki na naših cestah kot Donaldova osebna opravičila”.
Ne eno ne drugo ni pristno.
Bomo videli kaj bo čez par let s temi avti. Če kupujem nov avto, ga prvotno kupim zato, ker ne želim z njim imeti težav.
Če bi odpravili tiste najbolj pereče pomanjkljivosti, ki so navedene pod minusi ter ob zagotovilu, da bodo poprodajne storitve vsaj na nekem solidnem nivoju, potem ta cena zmaga. Sicer ne..
In še to, ekvivalenten Tiguan ne stane enkrat več, ker pač ne moremo primerjat tole tu z najmočnejšim dizlom, s 4-kolesnim pogonom in top opremo pa čeprav tudi sam trdim, da je tisti Tiguan, ki so ga imeli na testu odločno predrag.
Se bo treba naučit gledat z vsakim očesom posebej: z levim na cesto, z desnim pa film: da ponucamo ekran. 😉
Ni potrebe, ekran bo itak crknil čez dve leti, novega pa ne bo za dobit oz. bo predrag.
Pol ceneje kot tiguan. To bi pa ze razmislu…
Če bi imel DAB, NAVI, senzor za mrtvi kot in hibridni pogon, bi tudi jaz razmislil.
xxl 😒