Hyundai je v svet majhnih mestnih križancev vstopil dokaj pozno, šele leta 2017, ko so imeli vsi pomembnejši avtomobilski proizvajalci že kar nekaj časa v svoji modelni ponudbi vsaj en takšen model. Vsekakor so poskrbeli, da je bil njihov vstop na trg viden in udaren. Kona je, tako kot precej leto pred njo Nissan Juke, požela precej zanimanja z zunanjo podobo. Korejci so imeli pri razvoju druge generacije dobro osnovo, a so hkrati vedeli, kaj želijo kupci. Izboljšati so morali prostoronost, ohraniti pogonsko suverenost in še vedno, vsaj deloma, obdržati oblikovno drugačnost v primerjavi z drugimi, kozmetično bistveno bolj umirjenimi tekmeci.
Izkoristili, kar ponuja tehnologija
Po vsega petih letih so pri Hyundaiu spoznali, da je čas za ukrepanje. Odzvali so se odločno. Segment manjših mestnih križancev je silovito pridobival na prodajnih številkah. Kona se je preselila na povsem novo arhitekturo K3, ta je v prvi vrsti namenjena električnemu pogonskemu sklopu, a vseeno dovolj prilagodljiva, da se jo brez omejitev uporabi s hibridnimi ali bencinskimi motorji. Ravno ta arhitektura je ključna novost, ki je omogočila vizualno spremembo modela.
Kolesa so potisnjena na skrajne konce, medosna razdalja je daljša za občutnih šest centimetrov, skupna dolžina modela pa je v primerjavi s prvo generacijo daljša za kar 17,5 centimetrov. Razvoj tehnologije LED je omogočil igrivost oblikovalcev, da so nad sprednji odbijač vgradili široko svetlobno linijo. Enaka svetlobna linija se razpostira tudi čez zadek, le barva se iz snežno bele prelevi v živo rdečo. S plastičnimi zaščitami blatnikov, poudarjenim črnim pragom in številnimi linijami želi Kona poudariti svoj avanturističen značaj.
Potreben je bil odmik od Bayona
Sam takšno dimenzijsko rast Kone razumem kot očiten odmik od Bayona, ki je še z nekoliko bolj drznim videzom iskal kupce v istem segmentu kot Kona. Realno gledano je Kona zdaj skoraj poskočila v razred višje, kjer že imajo Tucsona. A je ta še vedno precej večji in ga bo najverjetneje generacijska nadgradnja dimenzijsko prav tako povečala.
Kona nikoli ni bila kraljica prostornosti, ravno zato se je moral zgoditi ta premik v smislu dimenzij. Zdaj je postala bistveno bolj prostorna, predvsem pa uporabna. Pomičen naslon zadnjih naslonjal, dva priključka USB, prtljažni prostor s 466 litri prostora, zadnja deljiva klop v priročnem razmerju 40:20:40 in dvojno dno so le ključni poudarki, ki jasno nakazujejo, koga želi očarati v drugi generaciji.
Sobivanje fizičnih stikal v digitalnem okolju je možno
Tako kot pri Ioniqu 6, imam tudi tukaj kar nekaj pomislekov glede napornih varnostnih sistemov. Pravilno, naj me opozarjajo na mojo nepozornost v prometu ali prehitro vožnjo. Ampak na bolj kulturen način, predvsem pa naj bodo ti sistemi bolj zanesljivi. Napačno prebrane omejitve, neusklajenost pravil za zaključek omejitev hitrosti in povsem prehitro sklepanje, da voznik ni pozoren, čeprav le med vožnjo uporablja zaslon na dotik. Če je med vožnjo uporaba zaslona na dotik nevarna, kar sicer vseskozi govorimo, potem naj proizvajalci ne vgrajujejo teh zaslonov ali pa naj med vožnjo onemogočijo njihovo odzivnost na dotik (tako kot to počne Mazda). A pustimo to, vsak ima svoj način, ta je pač Hyundaiev.
Poudariti moram, kako zelo všečno deluje Kona spredaj. Dva digitalna zaslona, združena pod eno ukrivljeno površino, delujeta moderno in sta dobro pregledna. K sreči Hyundai še vztraja s fizičnimi stikali. Tista na sredini so namenjena voznim profilom in gretju/hlajenju sedežev, pod zaslonom na dotik pa klimatski napravi. Ravno takšno okolje, kjer je zdrava kombinacija dobrih starih klasičnih stikal in zaslonov, je v mojih očeh najbolj primerno. Tudi volanski obroč ima na srednji prečki fizična stikala, zato je tapkanja na zaslonu res malo. Še dobro. Nekatere stvari so prav nerodno skrite globoko v menijih.
Pogonski sklop ostaja nespremenjen
Čeprav je arhitektura K3 prvenstveno razvita za baterijsko-električno različico, klasični samopolnilni hibridni pogonski sklop za svoje delovanje ne potrebuje priključnih kablov. Gre za nespremenjen pogonski sklop v primerjavi s predhodnikom: 1,6-litrski bencinski motor (77,2 kW/105 KM) sodeluje z elektromotorjem (32 kW/43,5 KM), litij-ionsko baterijo kapacitete 1,56 kWh in 6-stopenjskim robotiziranim menjalnikom z dvojno sklopko. Sistemska moč se ustavi pri spodobnih 103,6 kilovatih oziroma 141 “konjih”.
Gre za sila uglajen hibriden pogon z dovolj moči, ki pa ostane dobro skrita. Vse je podrejeno učinkovitosti in čim manjši porabi. Kona sicer s svojo porabo ne podira rekordov, a gre vseeno za spodobno varčen avto. V kombinaciji različnih voznih režimov je porabila šest litrov. Z manj avtoceste in več izvenmestne vožnje 4,5 litra, ob izključno avtocestni vožnji pa se je poraba dvignila med 6,5 in 7 litrov na sto kilometrov. A bolj kot s porabo navduši z deležem električne vožnje. Žal podatka, koliko časa sem prevozil na elektriko in koliko na bencinski motor, nisem našel, a po občutku bi rekel, da vsaj dve tretjini časa. Predvsem pa je vozna izkušnja zaradi robotiziranega samodejnega menjalnika bolj prijetna in manj glasna ob pospeševanju kot npr. pri Toyotah.
Deset evrskih tisočakov več
Pravijo, da se bo cena bencinsko gnanih in drugih pripadajočih elektrificiranih različic kmalu izenačila s ceno električno gnanih modelov. Glede na znaten dvig cene hibridne Kone v primerjavi s predhodnico, je jasno, da se bo cena izenačila samo zaradi občutnega prilagajanja cen klasičnim pogonskim izvedenkam. S ceno 38 tisoč evrov je deset tisoč evrov dražja od predhodnice, kar je vsekakor velik zalogaj, pa čeprav je druga generacije Kone občutno izboljšana in prostornejša od predhodnice.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Velik odskok navzgor"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Sprva mi sploh ni bila všeč. Mi je pa čedalje bolj. Še posebej, ker je drugačna. Prav izstopa iz povprečja.
Pohvale Hyundai za pogum.
Notranjost pa mi je še bolj všeč. Lepo vgrajena ekrana v armaturo z okusom, da vse skupaj ne štrli preveč.
Pa uspelo jim je naredit izjemeno kombinacijo retro in modernega videza.
Če ne bi bila tako zasoljena cena močnejšega bencinarja bi jo verjetno že vozil.
Edit: pogrešam le še kakšne matrične luči.
Malo gledam ev..verzijo
Samo nikakor se ne morem.navadit na to obliko.
Kuga je to na zadnjih blatnikih? Vogalni odbijači v mavričnih farbah ??