Volkswagen Caddy Maxi Life 1,9 TDI DSG

Velik… to je to!

Zunanja podoba vozila, s kateregakoli kota ga gledamo, deluje funkcionalno, povsem neemocionalno, tako pač, da vedno namiguje na veliko notranjo prostornost in na veliko uporabno vrednost. Caddy pač ne more in ne želi skrivati, da ni majhen avto, ter da zaradi podaljšane kabine in velike medosne razdalje deluje na trenutke nekam razpotegnjeno. Prednji in zadnji del sta praktično enaka kot pri touranu, kar ni slabo. Vse skupaj še izboljšujejo zatemnjena stekla, še bolje bi bilo, če bi avto imel strešne sani.

V prvi vrsti

Ne gre pozabiti, da je caddy-jev izvor gospodarsko vozilo, a ravno to je njegova prednost. Poleg racionalnosti in funkcionalnosti je z vgradnjo opreme za udobje, več zvočne izolacije in nasploh veliko sklopov, kot jih ima potniški touran, zelo pridobil. Vozniku in sopotniku je prijetno, na prostornih in izdatno nastavljivih sedežih sedita udobno, uživata dobro preglednost in imata veliko prostora. Instrumenta plošča je pregledna, prestavna ročica pa nameščena malenkost (pre)nizko. Pohvale vredna je splošna urejenost in preglednost sredinske konzole, hvalimo tudi zares veliko odlagalnih mest, tako odprtih, kot zaprtih.

V drugi vrsti

V drugi vrsti lahko sedijo tudi dolgini in ne bo jim hudega. Na tretjinsko deljivi klopi se sedi sproščeno, sicer precej pokončno in če potniki niso res preveliki, tudi s kratkim naslonom ni problemov. Prostora za kolena je dovolj, v širino veliko in v višino zelo veliko. Za udobje poskrbijo dodatne šobe za dovajanje zraka, drobnarije je moč odložiti v viseče mrežice na stropu. Dostop do druge (in tretje) vrste je skozi drsna vrata na obeh bokih.

V tretji vrsti

Čisto zadaj dva ne prav zahtevna sedita dovolj udobno, res pa je, da z vrsto, v kateri sedimo, udobje pada. Če je dostop zadovoljiv, je oblazinjenost tukaj najbolj skromna, naslon in sedalo najkrajša in pod najbližje. Zato so kolena pokrčena malo bolj, kar pa ne pomeni, da ne moremo šest sopotnikov odpeljati tudi na daljši izlet. Najbolje se bodo čisto zadaj seveda počutili otroci.

Prtljažnik, ki je več kot to…

Povsem zadaj, tudi ob treh sedežnih vrstah, lahko sedem potnikov »odloži« še za 530 litrov prtljage, kar je več kot ponuja večina avtomobilov srednjega razreda. Če tretjo klop odstranimo, kar je lahko opravilo, le klop ni najlažja, povečamo prostornini na 1.600 litrov. Ob povsem podrtih sedežih druge vrste (žal jih ni moč tudi odstraniti) pa je na voljo skoraj štiri kubične metre prostora. Ali povedano drugače, takrat zlahka naložimo do 190 cm dolg tovor, ali pa nastali prostor z nekaj improvizacije preuredimo za udobno prenočevanja neprezahtevnega para. Hvalimo visoko odpirajoča zadnja dvižna vrata in dovolj pritrdil na tleh in bokih vozila, ki služijo pritrjevanju prtljage.

Oprema

Testni avto je bil že serijsko dobro opremljen, zato razen samodejne klimatske naprave, zatemnjenih stekel (odlično skrivajo, kar prevažamo v vozilu), uporabnih parkirnih senzorjev zadaj in tempomata (vse na seznamu dodatne opreme) ni nič, kar bi pogrešali.

Motor in menjalnik ne »pašeta« skupaj

Testnega caddy-ja je poganjal preverjeni 1,9-litrski TDI. Motor je tudi tukaj obdržal vse tiste lastnosti, po katerih je poznan. To pomeni da je tudi tukaj glasnejši, še posebej v mrzlih jutrih, manj kultiviran kot trenutno najboljši »dizli«, a zmogljiv, z izrazitim prirastkom moči tik pod 2.000 vrt/min, dobro odziven in pregovorno varčen. Čeprav se zdi dobrih 100 »konjev« za takšen avto malo, tudi ob izkoriščanju dovoljene obremenitve, vsaj do zmernih hitrosti, pomanjkanja moči ni čutiti. Poraba: ob upoštevanjumase vozila in velike čelne površine, je povprečje s 7,7 litra »na sto« ugodno. Čeprav je sam po sebi DSG menjalnik odličen izdelek, se tokrat z motorjem ni razumel. Da ne bo pomote: prestavljanja so, razen tista prva, po tem, ko vozilo po mrzli noči na prostem zaženemo in speljemo, gladka, hitra in komaj zaznavna. Res pa je tudi, da je elektronika programirana tako, da pusti motor, tudi v položaju D in zmerni nogi na plinu vrteti višje, kot je to »razumno« in ne izkorišča veliko navora. Položaj S zadeve še poslabša, zato smo si tokrat prvič, v vozilu z DSG-jem, pogosto »pomagali« z ročnim pretikanjem. Pa ne zato, ker bi bil to nek poseben užitek, temveč zato, ker je bilo to manj nadležno, kot vse prepuščati »avtomatiki«.

Vozne lastnosti

Čeprav je caddy napol »kombi«, to ni praktično nikoli res očitno. Zaradi dolge medosne razdalje se najbolje počuti na »regionalkah« in avtocestah, čeprav se tudi v mestu znajde. Takrat bolj kot velik rajdni krog do veljave pride dobra preglednost na vse strani. Avto je dokaj dobro smerno stabilen, ponagajati zna le močan bočni veter. Volan je dovolj natančen, zavore učinkovite. Delovanje podvozja pa tako pri praznem kot naloženem vozilu, ni nikoli neudobno ali trdo. Zdi se, da je volkswagnu uspelo združiti prednosti iz sveta gospodarskih vozil (trdnosti podvozja in možnosti velike obtežbe) in iz sveta osebnega prevoza. Edini minus je sorazmerno glasna vožnja, sploh pri visokih hitrostih. Hrup namreč povzroča veter okoli karoserije, ne toliko trušč iz motornega prostora.

Razmišljanja za konec

Caddy maxi life je redek primerek na slovenskih cestah in nima dosti konkurence. Morda zato pri Volkswagnu sklepajo, da lahko precej daljšo, nekaj višjo, manj prestižno in manj udobno različico tourana prodajajo po zasoljeni ceni. Da pa ne bomo tako kritični… testni caddy je odličen primer, kako je moč z izkoriščanjem sinergij v hiši izdelati zelo prostoren, dobro opremljen, solidno motoriziran, na cesti zanesljiv in udoben avtomobil za prevoz sedmih potnikov in njihove prtljage.