Pri tem so najprej opravili z »ljudskostjo« kupeja in dodatek “Passat” ukinili ter zadržali le še kratek, jedrnat in v očeh Volkswagna lešpe zveneči CC kot ComfortCoupe.
Glede na preizkušeni model lahko rečem, da so na dobri poti proti zastavljenemu cilju, saj všečna zunanjost avta deluje odraslo in »nobel« obenem. Enak vtis pusti tudi elegantno oblikovana in v testnem CC-ju z všečno kombinacijo bež alkantare ter črnega usnja nadgrajena notranjost. Piko na i pa pristavijo še spodobna serijska oprema, dolg spisek med drugim tudi tehnično zelo naprednih doplačljivih dodatkov, skupaj s Volkswagnovo visoko stopnjo kakovosti končne obdelave ter uporabljenih materialov.
Je komforten, a tudi kupejevski
Menim, da je Volkswagen z nazivom CC oziroma ComfortCoupe dobro zadel ime za njihov prvi hišni štirivratni kupe. Že res, da so oni ob delu imena »Comfort« mislili predvsem na njegova dodatna vrata, a vseeno. CC nedvomno je udoben in prijeten do voznika in sovoznika, a žal tudi zelo “kupejevski” do dveh potnikov zadaj. Prostora spredaj je tako, tudi ob vgrajenem strešnem oknu, ki ga je mimogrede možno samo privzdigniti, dovolj tudi nad glavama višjeraslih osebkov.
S Volkswagnom se tudi strinjam, da je do zadnjih sedežev nedvomno lažje in posledično bolj udobno vstopati skozi ločena vrata kot skozi podaljšana prednja vrata klasičnih kupejev. Se pa ne strinjam, da je, za odrasle potnike telesne višine nad 1,7 metra, na zadnjih sedežih tudi sedenje enako prijetno in udobno. Že res, da je tam za kupeje razmeroma veliko v širino in dolžino odmerjenih centimetrov, a zaradi nizkega stropa sproščenost sedenja zadaj niti približno ni na ravni sedenja v CC-ju spredaj ali recimo zadaj v običajnem Passatu.
Najmočnejši, ne pa tudi najbolj premium
V želji biti kar čim bolj žlahten, je testni CC poganjal najbolj zmogljiv TDI v ponudbi. Vse lepo in prav, a 170 »konjev«, kolikor zmore 2.0 TDI v CC-ju , je daleč od tega, kar zmorejo turbodizelski šestvaljniki svete trojice. Nedvomno drži, da je 125 kilovatov oziroma 170 konjskih moči in 350 njutenmetrov navora veliko in da neke resne, recimo ji racionalne, potrebe po še več niti ni. Enako prepriča tudi TDI-jeva visoka raven kultiviranosti, za dizle presenetljivo veselje do vrtenja tudi krepko preko 4.000 vrt/min, vse skupaj pa izvrstno nadgradita še napreden in izvrstno delujoč dvosklopkovni šeststopenjski menjalnik DSG ter ravno tako učinkovit štirikolesni pogon 4Motion. Slednji preprečuje, da bi tudi pri najbolj intenzivnih pospeševanjih prišlo v ovinkih do zdrsa katerega koli od pogonskih koles.
A vendarle: 2.0 TDI ima samo štiri valje, šest jih je pa vendarle šest. Da o povsem drugih razsežnostih motornih zmogljivostih, ki jih zmoreta ponuditi dodatna valja pri »konkurenci«, sploh ne izgubljam besed. Vem, da se vse to z racionalnostjo gleda zelo na daleč, a res je tudi, da prestiž nima kaj dosti skupnega z racionalnostjo, temveč samo s čustvi.
Je in ni.
Volkswagen CC ima v primeru najmočnejšega TDI-ja že serijsko vgrajeno prilagodljivo podvozje DCC. Z njim lahko voznik izbere med tremi režimi blaženja (Sport, Normal in Comfort), pri čemer je človeškim čutilom razlika med njimi vsekakor zaznavna. Avto se pričakovano najbolj udobno pelje v Comfortu, pri vklopljenem Normalu se pelje zelo podobno kot sorodni Passat z navadnim podvozjem, kar je za mene že rahlo pretrdo, pri Sportu pa vožnja preide v, vsaj meni (predvsem pri večjih hitrostih in za daljše poti) preveč moteče pozibavanje avta. Sam sem se tako večino časa vozil z vklopljenim režimom Comfort, le ob želji po zares adrenalinski vožnji sem se sprehodil do Sporta.
CC se že v načinu Comfort ponaša z zelo stabilno in zanesljivo lego med ovinki, meja zdrsa koles pa je, tudi po zaslugi štirikolesnega pogona 4Motion, postavljena izredno visoko na hitrostni letvici. To se z vklopom režima Sport ne spremeni kaj dosti, saj so pri vožnji na meji dosegljiva enaka hitrostna povprečja kot pri vklopljenem Comfortu. Vsekakor pa se spremeni voznikovo dojemanje doganja za volanskim obročem. Četudi »športni« CC subjektivno ni nič hitrejši od »udobnega« CC-ja, bosta vožnjo v prvem spremljala manj izrazito prečno nagibanje karoserije in z njim povezani manj »čigumijasti« občutek za volanskim obročem.
Dovolj blizu
Če pustim marketinške trike z imenom ob strani in se osredotočim na sam avto, mi deluje Volkswagen CC dovolj dober približek predstavnikov velike trojice. Zadeva se sicer malo zatakne, ko bi si kupec pod prednjim pokrovom rad “privoščil” 200 in več dizelskih »konj«, a vseeno. Volkswagen CC 2.0 TDI DSG 4Motion je izvrsten kupe, s tistim nekaj več. Če v njegovih zadnjih vratih dejansko vidite tisto nekaj več in nameravate to dodano vrednost tudi dejansko uporabljati, toliko bolje za vas. Če ne, je pa vsaj lepši od običajnega Passata.
Več o Volkswagnu CC v Sloveniji si preberite na uradni strani.
Besedilo: Peter Humar. Fotografije: Peter Humar
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen