Samo nekaj kilometrov naše prve poti s testnim Partnerjem je bilo dovolj, da sta obe punci navijali, da bi imeli takšen avto. Sicer je res, da na moje vprašanje: »Zakaj?« nista podali konkretnega odgovora, a želja, voziti se v tovrstnem avtu vsak dan, je bila pristna. Sam sicer niti približno nimam enake želje, a pojdimo lepo po vrsti in pustite, da poskusim razložiti, kaj so najverjetneje tiste stvari, ki pri Partnerju in njemu podobnih primerkih najbolj vžgejo pri otrocih.
“Iiiiiii, pa mizici ima!”
Osebno mislim, da sta pri hčerah daleč najbolj vžgali zložljivi mizici na hrbtiščih prednjih sedežev. Nekaj so prispevale še njima nepoznana polička na stropu spredaj, pa odlagališči pod njunimi nogami v dnu avta in, ravno tako njima zelo redko videna, drsna vrata. Nekaj je gotovo primaknil še prostoren prtljažnik, saj smo vanj, poleg vozička za njuno najmlajšo sestrico, z lahkoto nametali tudi goro igrač, skiro za starejšo in malo otroško kolo za srednjo. Skratka, Partner Tepee je v isti sapi sveže drugačen od tistega, kar sta »ta mali dve« vajeni v našem avtu, zraven pa zmore prepeljati še vse, kar si poželita. Kaj hočeš lepšega? No, jaz pravim, da marsikaj.
Preprosto preveč špartansko
Najprej je tu občutek varčevanja, ki tiči v vsaki Partnerjevi malenkosti. Tako zvočne izolacije ni ravno v izobilju in se je človek primoran pri avtocestnih hitrostnih povprečjih pogovarjati bolj glasno. Vsi plastični deli v kabini so večinoma iz trde in na otip cenene plastike. O kakšni ključavnici za zaklepanje vsebine (vsaj) predala pred sovoznikom ne duha ne sluha, kot tudi ne o razsvetljavi zanj. Spiralno zavit kabel, skozi katerega se napaja gretje zadnje šipe, med vožnjo neugledno »binglja« v vogalu avta zadaj sem ter tja, stekli na drugi vrsti vrat je možno samo enostavno »odpahniti« navzven. Svoje pristavi še ergonomija voznikovega delovnega prostora, ki s pokončno držo telesa, dokaj položno in meni neugodno nameščenim volanskim obročem ter razmeroma daleč postavljeno prestavno ročico menjalnika, še najbolj spominja na tisto v dostavnikih. Ne vem no, morda sem res že malo preveč razvajen, a prepričan sem, da je možno zadevo zapakirati, vsaj v notranjosti, v manj očitno dostavniško delujoč avto.
Ni dirkalnik, ampak dostavnik
Je pa res, da se mi je zdela vožnja s Partnerjem prijetna. No, s tem mislim predvsem na udobno nastavljeno podvozje in z njim povezano učinkovito prestrezanje cestnih nepravilnosti. Po njegovi zaslugi tako tudi daljše poti, izključno s tega stališča, minejo brez večjih težav in pripomb. Povsem jasno je, da Partner, četudi še tako družinam približan dostavnik, še naprej ostaja dostavnik. Ni namenjen preganjanju skozi ovinke in dirkanju, zato ga s tega vidika tudi ne nameravam posebej ocenjevati.
Optimalen
Testni primerek je gnal že dobro poznani in večkrat preizkušeni 1,6-litrski štirivaljni HDI z nazivnimi 68 kilovati (92 KM), ki ga uvršča v sredino ponudbe. Menim, da je to tudi najboljša motorizacija zanj, saj je zelo verjetno Partner z vstopno 55-kilovatno izpeljanko že skoraj »nepremičnina«, medtem ko pospremijo najmočnejšega HDi-ja nekoliko povečani stroški vzdrževanja, ki se na cesti gotovo ne povrnejo. Pri tem 68 kilovatov ne pesti ne podhranjenost niti jih ne razganja od moči. Sem pa prepričan, da bi dodatna prestava v menjalniku (teh je v ročni izvedbi samo pet) porabo gotovo še spustila, a tudi čez povprečno porabo dobrih šest stokilometrskih litrov plinskega olja nimam kaj dosti pripomniti. Res je, da se je skozi uporabo lepo pokazal vpliv aerodinamično ne ravno najbolj ugodne škatlaste oblike dostavnika na porabo. Z naraščanjem hitrosti namreč HDi-jeva žeja začne opazneje naraščati, medtem ko izrazito umirjeno in tudi počasnejšo vožnjo nagradi s porabo okoli štirih »litrov na sto«.
Ljudje smo zanimiva bitja
Človeška narava je zelo zanimiva reč. Po eni strani starši za različne avtomobilčke, lutke, Barbike, Lego kocke, plišaste igrače različnih velikosti, oblik in barv ter ne vem kaj še vse zapravljamo gore denarja. Te novotarije sicer prvih nekaj dni res pritegnejo otrokovo pozornost in ga tudi na polno okupirajo, a kaj ko že kmalu to začetno navdušenje splahni in na koncu drage igrače obležijo v kotu, kjer se na njih nabira le še prah, otroci pa se spet vrnejo nazaj k najbolj enostavnim »igračam«. To so recimo prelivanje vode z jogurtovimi lončki v kopalnici. Pometanje, brisanje ali čiščenje v katerikoli obliki. Nikakor ne morem mimo rezanja papirja na najmanjše možne koščke, pa barvanje, risanje in lepljenje ter ostale podobne aktivnosti, ki pod črto ne stanejo niti približno toliko, kot zgoraj opisane »fensi« igrače.
Zdi se, da je, kot sem že zgoraj opisal, že omenjena špartanskost in preprostost Partnerja, seveda dopolnjena z obveznimi zložljivimi mizicami na hrbtiščih prednjih dveh sedežev, tisto, kar je v starejših dveh hčerah vzbudila željo po pogosti vožnji z njim. Na tem mestu si bom malo popihal na dušo in rekel, da naši dve očitno (še) nista razvajeni, ali bolje rečeno, nista razvajeni tako kot »fotr«. Jaz namreč Partnerja, razen ob takšnih kratkotrajnih priložnostih kot so tovrstni preizkusi, tudi pod razno ne bi zapeljal v domačo garažo. Je sicer potniško naravnan dostavnik, a je nastal iz dostavnika in bo zato tudi vedno ostal dostavnik. Kot sem že večkrat zapisal, mi vožnja z avtomobilom ne pomeni samo način, kako priti iz točke A v točko B, temveč tudi neke vrste užitek in z njim povezana čustva. Iz istega razloga bom tudi vedno izbiral »voziti« namesto »biti vožen«.
Točno zato sem vse Partnerje, Berlinge, Kangooje, Dobloje, Combote, Caddyje in podobne primerke vedno dojemal kot dostavnike oziroma orodje za prehod iz točke A v točko B in nič več kot to. S tem sem se izgubil v množici ljudi, ki jim avto pomeni točno to: orodje.
No, ker imam orodij dovolj že v službi in doma v delavnici mi avtomobil ostaja eno redkih »mest«, kjer se lahko sprostim in uživam. Zato mi mora biti avtomobil to tudi zmožen »dostaviti«. In kljub temu, da Partner je dostavnik, je dostavnik napačne vrste. Ampak, otroci bi Partnerja, ali nekaj njemu podobnega, vseeno imeli. No, naj si ga, ko bosta odrasli, sami kupita. Seveda, če bosta takrat še vedno tako navdušeni nad njim ali njemu podobnimi primerki.
Več o Peugeotu Partnerju v Sloveniji si preberite na uradni strani
Besedilo: Peter Humar Fotografije: Peter Humar
Mnenja uporabnikov
5 komentarjev za "Peugeot Partner Tepee 1.6 HDi – Otroci bi"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Francozi res znajo narest lep avto, notranjosti pa … ne vem. lahko bi se ze naučili serijsko dajati 6. stopenjski menjalnik kot ga ima “sosed” Renault oz. druga konkurenca.
Te oguljene ročke(v bistvu se oguli samo zgornja plast barve) so splošen problem in se pokažejo že pri kakšnih 10.000 km. Lahko pa rečem, da sedaj pri 80.000 km ni nič slabše in da drugih pripomb nimam, tako da se zaradi nekaj oguljene barve res ne sekiram. Imamo pa model z 110 KM in je motor dobro odziven vse do 150 kmh (tudi polno naložen), nad to hitrostjo pa že zaradi oblike in višine vožnja ni več ravno priporočljiva. Poraba 6,5l ob malce zmernosti, 7l ob priganjanju. Kabla za ogrevanje zadnjega stekla pa še nisem opazil, bom jutri prav pogledal, če se res kaj vidi.
ena napakica se je našla v podatkih. 1,6 HDI motorček, ki je v Berlingu in Partnerju je 16V in ne 8V 😉
Ni mi pa jasno kje ste vi dosegli porabo 4 l/100 km. Edino če je to navzdol. Pa upam, da ste šli ročno preračunavat in ne preko BC 😉
Kabel za gretje zadnjega stekla pa si je en dal očitno duška z raztegovanje. Običajno se tesno prilega in ne binglja med vožnjo.
Zanimivo mi je pa, da v nobenem testu Berlinga/Partnerja ni omenjeno delovanje klima naprave oz. notranje enote za gretje/hlajenje.
Kar se kvalitete materialov, lahko rečem, da partner (in berlingo) res ni nek biser, na naš služben je mel že pri 30000 km oguljene ročke za zapiranje vrat….
Drugače je pa prijeten za vožnjo. prostoren (glede na velikost), motor 1.6 HDI z 90KM pa se meni zdi premalo, v višjih obratih ga prehitro zmanjka, 112 KM verzija bi bila ravno prav!!
Ali mi lahko kdo pove kje se je Peter Humar in ostali ki testirajo avtomobile naučil določati kvaliteto materijalov samo s tem da se jih dotakne?
Drugače pa dober praktičen avto.