Najbolj varna izbira

VW GOLF VARIANT 01

VW GOLF VARIANT 02

VW GOLF VARIANT 03

VW GOLF VARIANT 04

VW GOLF VARIANT 05

VW GOLF VARIANT 06

VW GOLF VARIANT 07

VW GOLF VARIANT 08

VW GOLF VARIANT 09

VW GOLF VARIANT 10

VW GOLF VARIANT 11

VW GOLF VARIANT 12

VW GOLF VARIANT 13

VW GOLF VARIANT 14

VW GOLF VARIANT 15

VW GOLF VARIANT 16

VW GOLF VARIANT 17

VW GOLF VARIANT 18

VW GOLF VARIANT 19

VW GOLF VARIANT 20

VW GOLF VARIANT 21

VW GOLF VARIANT 22

VW GOLF VARIANT 23

VW GOLF VARIANT 24

VW GOLF VARIANT 25

VW GOLF VARIANT 26

VW GOLF VARIANT 27

VW GOLF VARIANT 28

VW GOLF VARIANT 29

VW GOLF VARIANT 30

VW GOLF VARIANT 31

Politična korektnost

A vendarle, kdaj pa sploh lahko govorimo o »varni izbiri« v avtomobilizmu? Načeloma gre za izdelke, ki naj bi bili namenjeni čim širšemu krogu prebivalstva, zaradi česar se morajo ponašati s solidnostjo na vseh področjih, brez da bi pretirano izstopali v katerokoli smer. Niti oblikovno! Oziroma gre za tiste politično korektne (a obenem na trenutke tudi rahlo dolgočasne) avtomobilske primerke, ki bi verjetno dobili daleč največ glasov, če bi jih lahko volili v parlament.

Za enega najbolj prepričljivih »ziherašev«, ki se ponašajo s tovrstnimi »pahorijanskimi« lastnostmi, tako že dobra štiri desetletja velja tudi Volkswagen Golf, kar nenazadnje kažejo tudi prodajne številke. Poleg »adidask«, knjige Mein Kampf in gumi bonbonov Haribo predstavlja enega najbolj prepoznavnih nemških produktov, ki mu lahko očitamo zgolj pretirano oblikovno konservativnost. Če sploh! Zavedati se je pač potrebno, da spada Golf med tiste tradicionalne primerke avtomobilske industrije, pri katerih so kakršnikoli oblikovalski izleti v neznano vsaj toliko zaželeni, kot pri kreiranju liturgičnih papeževih oblačilih. Tu pač ni prostora za pretirane oblikovalske anomalije, ki bi lahko dodobra pokvarile prepoznavno formo.

Že zaradi tega so imeli Volkswagnovi zunanji oblikovalci verjetno precej lahko (težko?!?) delo pri kozmetični prenovi sedme generacije Golfa, pri čemer so zgolj malce popravili luči ter dodali nekaj drobnih lepotnih popravkov. Ter ustvarili produkt, pri katerem – precej podobno kot pri Alenkinem magisteriju – le stežka opazite karkoli resnično inovativno novega.

Družinska izbira

Če je karavanska različica Volkswagnove prodajne uspešnice v preteklosti veljala prvenstveno za delovno-obrtniško vozilo, pri katerih se je v prtljažnem prostoru prevažalo precej več zidarskega orodja kot otroških pripomočkov, se je z aktualno generacijo to dodobra spremenilo. Novi Variant je namreč s svojimi mikavnejšimi linijami, ki spominjajo na večjega Passata, postal precej bolj očem prijeten, zaradi česar je pričel (hote ali nehote) tekmovati tudi z dosedanjim ultimativnim družinskim karavanom (Octavia Combi). Tudi cenovno!

Karavanski Golf, ki sicer po tokratni kozmetični prenovi ni pridobil niti dodatnega prtljažnega litra (zaradi rahlo preoblikovanih odbijačev pa 5 dolžinskih milimetrov), tako še vedno navdušuje z obilico prostora, ki velja za eno najbolj radodarno odmerjenih v tem segmentu. Vzorni sta obdelava in vsestranska prilagodljivost prtljažnega prostora, le pri držalih za vrečke se zdi, da so pri Škodi masivnejša in lažje dosegljiva. Solidna je prostornost na zadnjih sedežih, le tretji potnik na sredini bo preklinjal, zakaj se družinski oče ni odločil za nakup bolj praktičnega Tourana.

Voznik bo hkrati opazil, da so notranji arhitekti poskrbeli za zamenjavo info-zabavnega elementa, ki je v duhu novodobne oblikovalske filozofije izgubil veliko večino fizičnih gumbov (pri dražjem Discover Pro celo prav vse!). Kar pa se je izkazalo, podobno kot pri kozmetično osveženem Seat Leonu, za ergonomsko manj posrečeno rešitev, pri čemer pa se vseeno zdi, da je Volkswagnov zaslon za odtenek bolj odziven od tistega v Seatu. Žal se tokratni testni primerek ni ponašal z aktivnim informacijskim zaslonom za 619 evrov, ki verjetno predstavlja še največjo novotarijo v notranjosti prenovljenega Golfa.

Prva asociacija

Zanimiva je ugotovitev, da je pri veliki večini populacije prva asociacija ob omembi Golfa še vedno (navkljub vsem možnim dizelskim aferam) oznaka TDI ter, podobno kot pri trenutni Janovi frizuri, srebrna barva. Zatorej kupec niti pod razno ne bo zgrešil, če se pri nakupu novega Golfa odloči za tovrstno varno kombinacijo, ki obenem dodobra varuje pred pretiranim padcem vrednosti rabljenega vozila. Konec koncev pač obstaja nezanemarljivo število uporabnikov, ki se že ob nakupu novega avtomobila sprašujejo, koliko bo vreden čez nekaj let!

Resda bo večina omenjenih uporabnikov praviloma posegala k 115-»konjski« 1,6-litrski turbodizelski različici ter le redko k 1.700 evrov dražji dvolitrski. Po močnejši pa bodo pogledovali več ali manj le tisti (trgovski potniki, akviziterji, Jehove priče), ki jim je cesta drugi dom. Že znani 150-»konjski« turbodizel je namreč več kot dovolj krepak v vseh voznih režimih in še posebej suveren med premagovanjem avtocestnih kilometrov, pri čemer zna biti malenkostno obotavljajoč zgolj pod 1.500 vrtljaji. Hkrati se izkaže za izjemno varčnega (še posebej, če je sparjen z ročnim menjalnikom), sajse je dalo na relacijskih poteh brez težav shajati z manj kot 5 litri črnega zlata na 100 kilometrov, kar bodo še posebej cenili racionalneži. Med katere pa vozniki Golfov tako ali tako spadajo!

Le ti se bodo lahko hkrati tudi pohvalili, da se Volkswagnova ikona še vedno ponaša z odličnim občutkom na volanu ter izjemno uravnoteženimi voznimi lastnostmi (pa četudi z malenkostno pretrdo nastavljenim podvozjem za tovrsten družinski karavan). A nikakor ne perfektnimi, da ne bo pomote! Dokaz temu ponuja njegova najbližja konkurenca, ki mu je pričela v zadnjih letih pošteno dihati za ovratnik in zna biti v določenih lastnostih tudi že precej bolj prepričljiva. Pri čemer mi po glavi še najbolj roji kakšna Mazda 3 …

Na varni strani

Kakorkoli že, najbolj ljudsko vozilo pri Volkswagnu še vedno predstavlja enega najbolj korektnih predstavnikov avtomobilske industrije, ki sicer na nobenem področju ni zmagovalec, a mu hkrati ne moreš prav nič resnejšega očitati. Ali celo, bog ne daj, zameriti. Nenazadnje niti pri ceni! Okej, ob tem pozabite na ceno testnega avtomobila, ki se jo da že z malce prilagojeno kombinacijo opreme (npr. akcijski paket R-Line Edition) dodobra znižati.

In že zato velja Golf tudi za eno najbolj optimalnih in varnih izbir pri nabavi službenega vozila, pri čemer se zdi, da ima še najhujšo konkurenco med svojimi koncernskimi sorodniki (Škoda Octavia, Seat Leon ter nenazadnje deloma tudi Volkswagen Passat).

Za razliko od marsikaterega predstavnika njegovega razreda (tudi tistih iz lastne hiše) pa je zgolj pri Golfu moč ugotoviti, da gre za enega redkih izdelkov v svetu avtomobilizma, ki ne potrebuje pretiranih kozmetičnih prenov, da bi postal še bolj zaželen med potencialnimi kupci. Obenem je eden maloštevilnih avtomobilskih modelov, ki bo v svoji sedmi izdaji zaželen še tedaj, ko bo na trgu že deseta generacija.

 Tekst in foto: Urban Acman.