Z drugo prenovo se XC90 sicer nekoliko bolj očitno odmika od predhodnikov, čeprav bodo najverjetneje kozmetične spremembe opazne le tistim, ki spremljajo pot modela v zadnjih dvanajstih letih. Še vedno ostaja v prvi vrsti eleganten športni terenec, kjer igra minimalizem ključno vlogo. Nekoliko posodobljeno Thorovo kladivo v žarometih nadaljuje povezanost z nordijsko mitologijo, s prenovljeno masko hladilnika in odbijačem pa povezuje osvežitve v smiselno celoto.
Brez lesenih vstavkov ni pravi Volvo
V zadnjih letih so leseni vstavki vse manj priljubljeni, zamenjujejo jih brušen aluminij, klavirska plastika in drugi umetni materiali. Sam še vedno prisegam na klasiko, na pravi les. Ta v notranjost prinese nekaj topline in domačnosti ter je, vsaj v mojih očeh,
nujna podrobnost vsakega prestižnega Volva.
Drugače pa je imela prenova nekaj besede tudi v potniški kabini. Slednja ostaja v grobem nespremenjena; na sredini armaturne plošče je zaslon na dotik, kjer upravljamo s praktično vsemi elementi avtomobila. Pred voznikom so digitalni merilniki, ob doplačilu pa voznik upravlja s samodejnim menjalnikom preko izbrane Orefforsove steklene prestavne ročice.
Logična poteza je bila osvežitev materialov, ki so zdaj – predvidljivo – bolj trajnostni, torej iz recikliranih sestavin. Obstoječi 9-pačni zaslon večopravilne enote so nadgradili s 14,5-palčnim zaslonom na dotik pokončne orientacije, ki ni več vgrajen armaturno ploščo, temveč daje vtis tabličnega računalnika. Dodatno pozornost so namenili izboljšavam zvočne izolacije, kar naj bi zagotavljalo tišjo in udobnejšo vožnjo, ki jo lahko popestri opcijski vrhunski zvočni sistem Bowers & Wilkins.
Googlova podpora, z omejitvami
Celotno okolje podpira operacijski sistem Google, ki omogoča povezljivost aplikacij in ponuja nadgradnjo večopravilne enote z različnimi aplikacijami. Žal testni XC90 ni bil povezan z uporabniškim sistemom, zato Googlovi zemljevidi niso bili povezani s spletom, posledično pa je bilo delovanje celotnega sistema zelo omejeno. Ne pomaga niti vpis z lastnim uporabniškim imenom, saj mora biti uporabnik povezan z s plačilnim sistemom Volva, šele takrat uporabnik lahko izkoristi vse funkcije, ki jih avto ponuja.
Blagohibridni pogon služi kot zamenjava za dizelski motor, ki so ga uradno upokojili leta 2024. Z njim se lahko kosa po moči in pospeških, nikakor pa ne po povprečni porabi goriva. Ta se giblje med devetimi in desetimi litri, kar vsekakor ni malo in ni primerljivo z varčnim dizlom. Pri daljšem dosegu na pomoč priskoči 71-litrski rezervoar goriva, a je o dosegu tisoč prevoženih kilometrov z enim polnjenjem rezervoarja nemogoče sanjati.
T8 kot stroj, kjer je v ospredju moč
Po nekaj deh preizkusa je sledila menjava ključev in za nekaj dni sem sedel v priključno-hibridni XC90. Še vedno nosi oznako T8, kar pomeni, da ga poganja zdaj že dodobra poznana kombinacija dvolitrskega bencinskega štirivaljnika in elektromotor, ki energijo črpa iz litij-ionske baterije. Slednja ima 18,8 kilovatni ur, elektromotor pa k 228-kilovatnemu benciranju navrže še 107 kilovatov. 
Sistemska moč se ustavi pri 335 kilovati in kar 709 njutonmetrih navora. Pravzaprav nič novega, bi lahko rekli, saj Volvo tega pogona ni posodobil vse od leta 2021.
Živahnosti XC90 T8 res ne manjka, saj do stotice potrebuje vsega 5,4 sekunde, kar je več kot dve sekundi hitreje kot B5. Poleg drugačnih voznih profilov ponuja T8 po podatkih tovarne 71 kilometrov električnega dosega. V praksi se doseg giblje pri okvirno 50-60 kilometrov, poraba s prazno baterijo pa je bližje enajstim litrom kot obljubljenim 7,8 litra, ki jih navaja proizvajalec. Varčnost torej ni njegova vrlina, čeprav bi morda kdo pričakoval, da bo ravno ta v ospredju lastnosti pri priključnem hibridu. Če je B5 poseben, je T8 še nekoliko bolj. Prav tako je še nekoliko težje dosegljiv, saj njegova cena preseže 100 tisoč evrov. V tem primeru pa verjetno ni potrebno poudarjati, da je ekonomika vsekakor drugotnega pomena.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen