No, pa saj Enyaq Coupe RS ne razočara niti pri svojih družinskih ambicijah. Še vedno je v prvi vrsti izrazito prostoren in uporaben športni terenec, le da to spremlja še izrazito atraktivna podoba. Saj ne vem, kaj izstopa v večji meri. Kupejevsko prirezana strešna linija je pika na i, velika večina opazovalcev pa se sprva zagleda v osvetljeno “kristalno” masko ali gromozanska 21-palčna platišča. Kot celota deluje avtomobil izredno pompozno in Škoda je z njim nedvomno želela pokazati svoj interes k premiku v bolj premijske razrede.
To je mogoče razbrati tudi iz odločitev o pogonskem sklopu. Enyaq RS je na voljo izključno v kombinaciji z dvema elektromotorjema (posledično ima štirikolesni pogon) s sistemsko močjo 220 kilovatov (299 KM), baterijo z neto vrednostjo 77 kilovatnih ur in izrazito bogatim paketom opreme. Na seznam dodatne opreme je kljub temu potrebno dodati toplotno črpalko, ki bi ob vstopni ceni 65 tisoč evrov morala biti tam že serijsko. Skupaj s kovinsko barvo, elektronsko vlečno kljujo in določenimi dodatki za izboljšanje vsakodnevne uporabnosti se je cena testnega modela povzpela na skoraj 74 tisoč evrov.
Z novim modelnim letom so se specifikacije pri Enyaqu Coupe nekoliko spremenile. Naš testni RS je imel še 220 kilovatov sistemske moči, zdaj so pri tej različici moč dvignili na 250 kilovatov. Prav tako so v ponudbo dodali še tri paketne opcije. Vse preostale različice imajo vgrajeno večjo baterijo in 210 kilovatov sistemske moči, razlika je le v količini serijske opreme, kar pomeni tudi precejšnja odstopanja v vstopni ceni modelov. Zaradi nadgradnje elektromotorja se je pri vseh različicah, tudi pri RS, povečal doseg v primerjavi z modeli, izdelanimi pred spremembo modelnega leta.
Nizke temperature mu niso pisane na kožo
Kljub oznaki RS model Enyaq Coupe težko postavimo ob bok nekaterim drugim Škodinim modelom z oznako RS. Gre za 2.250 kilogramov težak športni terenec, ki pospešuje precej hitro (6,5 sekunde do 100 km/h), a ne bliskovito hitro. Baterije, vgrajene v dnu, nudijo nekaj več stabilnosti v zavojih, a se fizikalnih zakonov enostavno ne da premagati. Nagiba vstran je precej in zaradi mase hitro pride do podkrmiljenja. Na koncu pa 4,6 metra dolga atraktivno oblikovana Škoda z 21-palčnimi platišči ni sinonim za električno varčnost. V hladnejših dneh se je na avtocesti poraba hitro dvignila do 27 kilovatnih ur, v povprečju pa se je gibala pri okoli 25 kilovatnih urah. Toplejši dnevi so imeli blagodejen vpliv na porabo električne energije, razlika je znašala do dva kilovata manj. Ima pa Enyaq Coupe RS najvišjo hitrost omejeno na 180 kilometrov na uro, kar je 20 kilometrov na uro več kot pri drugih modelih Enyaqa Coupe. Kot se za najboljše opremljeno različico spodobi, ima s 131 diodami osvetljeno sprednjo masko (zanjo se odloči več kot 40 odstotkov kupcev), sprednji žarometi so matrični, v notranjosti pa so namečeni posebni športni sedeži.
S prostim očesom je nemogoče opaziti 15 litrov manjši prtljažnik
Komur je Enyaq Coupe RS všeč, naj se ne ozira na njegove prostorske omejitve v primerjavi s klasičnim Enyaqom. Prostora na zadnji klopi je dovolj za potnike do višine 190 centimetrov, prostora za kolena je enako kot pri Enyaqu in prtljažni prostor je le 15 litrov manjši (570 litrov). Morda komu še nekoliko bolj ustreza način odpiranja zadnjih prtljažnih vrat. Vsekakor pa je praktično nemogoče opaziti, kje je Coupe RS izgubil 15 litrov prostornine ali nekaj milimetrov za glave potnikov. In to kljub temu, da je serijsko opremljen z velikim panoramskim steklom.
Spredaj ostaja zvest zasnovi svojega dvojnika. Pred voznikom so veliki digitalni merilniki, na sredini armaturne plošče 12,9-palčni zaslon na dotik. S tem se prenašajo vse prednosti in tegobe, ki so posledica Volkswagnove zasnove digitalne pameti. Nekaj je fizičnih stikal, a se praktično vse upravlja preko zaslona na dotik. Njegovo delovanje je v večini primerov sicer hitro, a na trenutke zelo muhasto, v mrzlih dneh pa opazno manj gladko.
Veliko bolj sem navdušen nad sedeži, ki so na seznamu dodatne opreme. So zelo udobni, dobro izgledajo in nudijo nekaj več bočnega oprijema. Vožnja je precej udobna, prefinjena in nenaporna. Pravzaprav popolno nasprotje tistih športnih Škodinih RS-ov, kot smo jih poznali v preteklosti. Škoda je tokrat postavila zunanji izgled pred vse ostalo in si s tem močno okrnila ciljno skupino. Vsekakor gre za edinstven model, ki ne razočara praktično nikjer (no, morda le pri porabi energije pozimi) in nudi odmik od ustaljenih avtomobilskih norm. Kdor si to lahko privošči in si želi na cesti vsaj v določeni meri izstopati, si Enyaq Coupe RS zagotovo izbere z mirno vestjo. Nedvomno pa je paket v celoti še vedno cenejši, kot bi za podobno opremljen in pogonsko močan avtomobil zahtevali nekateri premijski tekmeci.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
10 komentarjev za "Vse prej kot običajna Škoda"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ne bluzite…v enem letu sem naredil 65.000 km. Poleti z vožnjo med 120 in 130 po avtocesti in nekaj regionalnih cca 400 km dosega, pozimi pa cca 340 km.
Za tak avto moraš biti organiziran.
Cena s toplotno, kljuko, 21 col in nekaj dodatkov iz ponudbe, je bila 60.400€, nato pa odštejte še subvencijo.
Bo očitno treba hišo prodat. Še sreča, da ima v to ceno všteto vlečno napravo. Si bomo kupili še rabljeno kamp prikolico in v njej stanovali. Kot nekateri v Ameriki.
Bravo, Slovenceljni. Če bi na loteriji zadel neomejeni znesek, ne bi dal toliko denarja za kupček tankega pleha, veliko nekvalitetne plastike, nekaj kilometrov žičk in potratne baterije.
Zakaj sploh testirate takšne avtomobile, ki si jih praktično noben razumen človek ne bo omislil? A so to mokre sanje testnih voznikov ali kaj drugega? Saj ne mislim biti žaljiv, vendar to pa res več ni za nikamor. Koga sploh brigajo vozila tega cenovnega ranga? Povprečnega Slovenca, zaposlenega v JU, zagotovo ne. A ni škoda branja, pa tako se trudite izbrati prave besede za opis teh vozil (muhasto delovanje večopravilne enote, pa ne mara nizkih temperatur, pa preveč se nagiba, in kaj ima kupec od osvetljene maske …)? Z veseljem sem si prebral test nove opel astre karavan, ne pa tole sranje. Oprostite, vendar to so dejstva.
Pričakujem še kakšen test uporabnega karavana – tja do 35000 EUR. Če se da. Hvala.
Dj ne bluzi. Če ti nimaš ali nočeš, še ne pomeni, da drugi nimajo ali nočejo imeti takšnega avta. Sem jih že nekaj videl na cesti, okusi so različni, denarnice različno debele in prioritete ljudi drugačne. Če ne bi bilo kupcev ne bi delali takšnih avtov, dejstvo. Na koncu je za vsak model ciljna skupina, ti pač nisi. Sprijazni se, pojdi naprej in beri teste karavanov 🙂
kamela … Ti pa si en butelj. Ampak res. Nekaj si jih videl. Super. Bravo. Kar naprej še dobro opazuj, če jih boš več videl kot karavanov. Z veseljem preberem vsak test novega modela, tudi takšnih, ki si jih nikoli ne bom mogel privoščiti. Če si pozorno bral moj komentar, se nanaša predvsem na to, da bi moralo biti objavljenih več realnih testov – takšnih vozil, ki si jih lahko v povprečju privoščimo. Pa hvala bogu za to, da obstajajo različne ciljne skupine.
Ta Škoda je res cenovno predimenzionirana pa povrhu je, meni, še oblikovno odvratna. Ampak, zdaj so časi nesmislov v avt. industriji. Saj dati 30 000€ za el. avto s katerim prideš le v službo pa še to pod pogojema, da jo imaš res blizu in da zunaj ni premraz 🙂 se mi zdi noro. Pa se jih kar precej (preveč!?) najde, ki so se ujeli v ta fiktivni napredek avt. industrije, ki je v resnici le nazadovanje, saj rezultira samo v slabšo mobilnost posameznika.
Po drugi strani pa – če gledam statistiko prodaje avtov po Evropi letos januarja je Škoda že na tretjem mestu – takoj za prvim VW ter drugo Toyoto. Dobro jim gre in je verjetno prav, da ambiciozno vrednotijo avte na vrhu svoje ponudbe. Pa skoraj bi upal dati roko v ogenj :-), da jih bodo prodal več kot bo pa Renault svojih Rafalov.
Pa sem mislil, da je rafale predrag
Če to ni eden bolj neumnih nakupov..
Škoda je ena redkih znamk, kjer so električni modeli lepši od ice modelov.