Najcenejši v ponudbi
Kdor želi v teh časih kupiti novi BMW ter se po tem ne ukvarjati več vsakih 14 dni z Uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, mora pripraviti vsaj 46.250 evrov. Toliko namreč stane najcenejša električno gnana različica športno uporabnega križanca X1, ki je v določeni meri prevzela vlogo nekdanjega modela i3. Pri tem se slednji BMW-jev električni predstavnik ni ravno proslavil, saj so ga Bavarci pred dvema letoma pokopali brez možnosti nasledstva.
Kakorkoli že, najcenejši iX1 se izkaže že v osnovi za precej bolj vsestransko in družinsko uporabno vozilo kot nekdanji mestni posebnež i3. Ter je ob upoštevanju Borzenove subvencije (v tem primeru 4.500 evrov) celo podobno cenovno umeščen kot bencinsko gnani sorodnik (v tem primeru podobno zmogljiv X1 sDrive18i). Je lahko tudi primerna alternativa konvencionalno gnanim bratcem? Vsekakor!
Morda se slednja trditev na Slovenskem še vedno sliši podobno bogokletno kot proticepilska stališča na Medicinski fakulteti, saj je med populacijo še vedno prisotna precejšnja ljubezen do klasičnih bencinskih hlapov. To nenazadnje kaže tudi statistika prodaje EV vozil v Evropi, kjer smo zgolj pred … Bolgarijo. Čeprav se menda večina voznikov prevaža največ 50 kilometrov dnevno, vsekakor potrebujejo varčnega dizla za pot na Krk in Katschberg dvakrat letno, saj imajo takrat porabo nižjo od 5 l na sto kilometrov.
V tem cenovnem razredu (beri: okrog 45 tisočakov) sicer najdemo kar nekaj izjemno zanimivih električnih predstavnikov, kjer BMW-ju največjo nevarnost predstavlja Teslin model Y. Da o prihajajočih Kitajcih niti ne govorimo. A se BMW iX1 izkaže s prefinjenostjo ter tudi gosposkostjo, pa četudi k slednji dodobra pripomorejo šele silno dragi dodatki (v tokratnem primeru v višini dobrih 16 tisočakov). A tega smo pri premijskih proizvajalcih tako ali že tako vajeni.
Zadošča!
In kaj prinaša najšibkejši BMW-jev baterijsko-električni model v ponudbi? Elektromotor z največjo močjo 204 KM, ki poganja sprednji kolesni par, energijo pa črpa iz 426 kg težke baterije s kapaciteto 64,7 kWh (neto). Je to dovolj moči za vozilo, ki pokaže na tehtnici slabi dve toni? Vsekakor, saj zaradi obilice uporabnega navora že na samem začetku pokaže precej iskrivosti, da ima celo varnostna elektronika precej dela na mokrem s krotitvijo sprednjih koles. Nenazadnje tako motoriziran iX1 pospeši iz mirovanja do stotice v zgolj 8 sekundah in pol, kar je povsem spodoben dosežek.
V primerjavi z močnejšo verzijo, ki ponuja 109 »konjev« dodatne moči, res ni tako eksploziven in poskočen. Pri čemer boste zaman iskali tudi levo obvolansko ročico Boost, s katero pri različici xDrive30 aktivirate 10-sekundno povečanje moči. A nič ne de! Še najbolj sem tokrat pogrešal štirikolesno gnano pomoč, ki tudi na mokrem skrbi za precej boljšo trakcijo ter nenazadnje tudi za boljši vsesplošni občutek v vožnji. Res pa močnejša verzija s precej bolj nabrušenimi zmogljivostmi zahteva tudi konkretno doplačilo (skorajda 8 tisočakov), zaradi katerega cenejša in šibkejša različica naenkrat postane precej bolj všeč in mikavna.
Baterija s kapaciteto 64,7 kWh je sicer enaka kot pri močnejši verziji, kar pomeni, da bo s šibkejšim moč prevoziti nekaj več kilometrov, preden začnemo vleči kable iz prtljažnika. Pa je temu res tako? Načeloma da, ampak drastične razlike tokrat ni bilo moč opaziti. S povprečno porabo 17,5 kWh/100 km, pri kateri ni bilo potrebno iskati zavetrja za tovornjaki ter voziti opazno pod hitrostnimi omejitvami, je avtomobil zahteval obisk najbližje polnilnice vsakih 350 do 370 kilometrov. Kar je bilo za odtenek pogosteje kot pri verziji xDrive30, ki je imela porabo med 18,5 in 19,5 kWh/100km. A sem ob tem ugotovil, da tovrsten doseg zadovolji več kot 95 odstotkov mojih potreb, pri čemer je na daljših poteh strah pred pomanjkanjem energije skoraj odveč zaradi čedalje bolj goste mreže hitrih polnilnic. A le, če si ob tem lahko privoščite čas za postanek. Je pa ob tem potrebno priznati, da spada BMW-jeva kartica Charging Card za eno boljših, saj je z njo možno polniti na veliki večini javnih polnilnic – trenutno jo prepozna v Evropi kar 820.000 polnilnih točk!
Je pa pri hitrem polnjenju najcenejši BMW-jev električni predstavnik vsaj malce v zaostanku, saj omogoča največjo hitrost polnjenja zgolj 130 kW (krivulja polnjenja sicer dokaj enakomerna). Kar pa se nekako ne sliši preveč premijsko, saj ga v tem elementu užene v kozji rog že prenekateri Korejec, ki omogoča polnjenje preko 250 kW.
Eden boljših
Vsekakor pa velja najmanjši BMW-jev električni SUV v ponudbi že v osnovi za enega boljših med sebi podobnimi. Seveda tudi v razredu premijskih križancev C segmenta (Audi Q3, Mercedes-Benz GLA, Volvo XC40), v katerem je morda v tem trenutku celo v manjši prednosti (skupaj s koncernskim tehničnim dvojčkom Minijem Countryman). Nenazadnje že zaradi izjemno suverenih voznih lastnosti (odličen volanski mehanizem), pri čemer je pri tokratnem testnem primerku zmotilo zgolj za odtenek preveč čvrsto nastavljeno podvozje (tudi zaradi 19-palčnih platišč), a je obenem doprineslo k malce bolj dinamičnim občutkom med ovinki.
Novi X1 je hkrati postal tudi znotraj precej bolj imeniten in gosposki, kar sicer ni bila ravno njegova vrlina pri prejšnjih dveh generacijah. Še posebej navdušuje z izborom notranjih materialov, kakovostjo izdelave ter zelo spodobno prostornostjo. Okej, električna verzija je zaradi spodaj nameščene baterije malce manj radodarna s prostorom za noge zadaj (višina tal), prtljažnik pa pogoltne kakšno torbo manj. A je še vedno dovolj vsestransko uporaben, da ga lahko brez težav označimo za družinskega.
Z najšibkejšim električnim agregatom pod motornim pokrovom je postal tudi cenovno dovolj zanimiv, da bi lahko premamil marsikoga, ki je do sedaj pogledoval h konvencionalno gnanim primerkom. Še posebej, če je vmes ugotovil, da se bo lahko z enim polnjenjem v povprečju prevažal naokrog po vsakodnevnih opravkih kakšnih pet dni, preden bo zopet iskal polnilne kable, ki so pospravljeni v sila priročnem dvojnem dnu prtljažnika. Je pa seveda res, da se ob tem ne bo mogel pohvaliti v javnosti, da je potoval na dopust v Dalmacijo eno uro dlje kot ostali sosedje s svojimi malo rabljenimi dizli iz uvoza, ki v električnih avtomobilih še vedno vidijo bruseljsko zaroto zelene agende.
Tekst in foto: Urban Acman.
* EV vozila predstavljajo 14,7% delež E med vsemi prodanimi BMW-ji v lanskem letu (vir: insideevs.com)
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Vstopnica"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
“če se nočeš vsakih 14 dni ukvarjati z uredbo o cenah naftnih derivatov…” – se pa ukvarjaš s spremebami cene in izračunavanja el. energije, ki je še bolj nepredvidljiva kot cene nafte.
Glede na to, da je Tesla že pred desetletjem v model S vgradila baterijo kapacitete 100kW/h, ne razumem, kako še dandanes niti premijski avti ne dosegajo takšnih kapacitet.
1. Teža
2. prostor
3. Cena