Doslej smo poznali tri verzije dostavnikov. Prva je potniška z do devetimi sedeži, druga je tovorna z največ tremi sedeži spredaj in velikim tovornim prostorom za njimi. Tretja opcija je kompromis med obema skrajnostima, saj ponuja možnost prevoza še kar velike količine tovora ob sočasnem prevozu do šestih oseb, kar je še vedno kar precej. Je pa sposobnost istočasnega prevoza oseb in tovora hkrati tudi omejitev tovrstne izpeljanke dostavnikov; ločevalna pregrada med potniškim in tovornim delom namreč, ob volumensko kar zajetnem prostoru, močno oklesti dolžino tovornega predela. Slednja pri tovrstnih kombijih meri od samo nekaj več kot enega metra do maksimalno približno dveh, kar se izkaže nekoliko premalo za zares dolge predmete. Enako težavo je prepoznal tudi Ford, zato je razvil še eno izpeljanko in jo poimenoval Multicab.
L kot Multicab
Njegova posebnost je pregradna stena med tovornim in potniškim prostorom, ki je oblikovana v črko L. Z njo je v levi tretjini tovornega predela, neposredno za voznikom, ohranjena skupna nakladalna dolžina tovornega prostora, desni dve tretjini, torej za klopjo sopotnikov, pa je tovorni prostor za dober meter krajši, saj sta tam ločena sedeža za četrtega in petega potnika. Pri tem pozdravljam, da sta ta dva sedeža ločena in vsak zase povsem avtonomna. To pomeni, da je v vsakega od njiju integriran lasten varnostni pas, možen je preklop naslonjal, v skrajnem primeru pa ju lahko tudi popolnoma odstranimo iz vozila.
Trije potniki v prvi vrsti imajo nad ureditvijo testnega primerka Multicaba malo mešane občutke. Ločena klop za dva sovoznika je le bolj zasilne narave, saj ne ponuja nikakršne nastavljivosti, dodatno je srednji potnik stisnjen med oba sotrpina, medtem ko je njegov pogled naprej bolj ali manj omejen na strmenje v vzvratno »ogledalo« namesto na kaj drugega. Kot sem že namignil, je spredaj za tri potnike, navkljub zajetnim zunanjim in notranjim meram, po širini kar nekoliko tesno, če tam sedita samo dve osebi, pa je situacija seveda bistveno boljša. V tem primeru lahko voznik in sovoznik izkoristita tudi malo odlagalno mizico, ki je sicer pospravljena v naslonu srednjega sedeža, za večje (in predvidoma manj pogosto uporabljene) reči pa je pod klopjo še večji odlagalni prostor.
Prednost in omejitev
V tovornem predelu Multicaba je seveda glavna dodana vrednost njegove pregradne stene v obliki črke L zmožnost prevoza do kar tri metre dolgih predmetov. Na drugi strani ta posebna oblika pregradne stene poskrbi za glavni manko oziroma posebnost. V drugi vrsti sedežev občutek utesnjenosti, temačnosti in na nek način izoliranosti še posebej zaznamuje »revčka« na levem sedežu, saj ta sedi tik ob pregradni steni, dodatno pa je njegov pogled močno okrnjen tudi zaradi sprednje klopi. A ne pozabimo, da gre za delovno prevozno sredstvo, v katerem je na seznamu prioritet v vrhu varen sočasen prevoz potnikov in tovora.
Multicab je v osnovi še vedno tovorni kombi in zato je za voznika preglednost nazaj v osnovi omejena na uporabo zunanjih ogledal. No, Ford je pomislil tudi na to omejitev in priskočil na pomoč z dvema pomagaloma.
Prvo je dobro poznana in uveljavljena rešitev s kamero za vzvratno vožnjo in njenim prikazom na sredinskem zaslonu. Drug pripomoček je sredinsko nameščeno digitalno vzvratno ogledalo, ki je v resnici pravzaprav ravno tako zaslon s prikazom kamere, nameščene na prtljažnih vratih. In čeravno je ta rešitev digitalnega vzvratnega ogledala podvržena že znanim omejitvam tehnične rešitve s kamero in zaslonom, se mi zdi, da uporabna vrednost tega, da dejansko vidiš dogajanje za avtom med vožnjo, več kot odtehta omejitve tehnične zasnove. Se pa te dodane vrednosti in prednosti več kot zaveda tudi Ford, saj je opcijo umestil na seznam dodatkov z dokaj zasoljeno ceno 1.060 €.
Skromno, a vsaj je
Sodobnemu trendu nameščanja zaslonov sledi tudi Ford v novem Transitu, saj ima dva – enega za merilnike ter sredinskega za večopravilni sistem in upravljanje malodane vseh podsistemov avta. Na njem teče Fordov sistem Sync 4.0, ki, vsaj v Transitu, ne blesti ravno po hitrosti in odzivnosti. Najbolj se obotavlja v uvodnih sekundah po zagonu vozila, ko kar nekaj procesorske moč pobere nalaganje vseh sistemov in podsistemov. In če sem se na povprečno odzivnost sistema s časom navadil, sem vse do konca stiskal zobe zaradi dveh posebnosti tega sistema. 
Prvi je, da sistem ob vsakem izvršenem ukazu izpiše za nekaj sekund sporočilo na zaslonu ter s tem prekrije del površine za upravljanje na vrhu zaslona. Druga pa je potreba po ročnem izklopu za moj okus preveč motečih pomagal in varoval, za katere sem po vsakem zagonu moral devetkrat dregniti zaslon in še dvakrat pritisniti namensko stikalo na volanu. Ob siceršnji naprednosti Transita me v kabini preseneča še odsotnost možnosti nastavljanja svetilnosti zaslona merilnikov, ki je bil ponoči zame med bolj motečimi na račun prekomerne osvetljenosti. To se mi zdi še toliko bolj čudno, ker ima sicer osrednji zaslon možnost uravnavanja svetilnosti, čeravno je res, da je stopnja nastavljivosti zelo skromna – a vsaj je.
Ne bodo na dosti slabšem
V Sloveniji je Multicab dobavljiv z dvema opcijama pogonskega sklopa. Obe sta vezani na dvolitrski turbodizel; prva je vstopna in zato šibkejša s 385 Nm maksimalnega navora in 96 kW oziroma 130 KM največje moči ter združena izključno z ročnim šeststopenjskim menjalnikom. Druga je močnejša, saj zmore največ 405 Nm navora in 125 kW oziroma 170 KM nazivne moči, dobavljiva pa je izključno s s samodejnim 8-stopenjskim menjalnikom. Preizkušeni Multicab je motorizirala slednja opcija in zanjo lahko rečem, da se je izkazala kot odlična z več kot zadostno zalogo pogonske sile. Navkljub opaznem razkoraku med obema motorizacijama v nazivni moči osebno mislim, da je bistveno skromnejši razkorak v nazivnem navoru dobra popotnica in bi lahko povsem spodoben nastop prikazala tudi vstopna različica. Če si kdo torej posebej želi ročnega menjalnika in tretjega pedala, zgolj na račun nižje moči pogonskega sklopa po mojem mnenju ne bo dosti na slabšem kot navdušenci avtomatikov.
Dober partner
Popolnoma razumem namen in prodajni argument samosvoje pregrade med potniškim in tovornim prostorom v obliki črke L v Multicabu, saj omogoča zanimivo simbiozo tovornega dostavnika z do tri metre dolgim nakladalnim prostorom ob istočasni zmožnosti prevoza do petih oseb. Tradicionalna pregrada vozila »čez pol« sicer res nudi možnost prevoza osebe več, a ta sedež odreže tovornemu prostoru dober meter dolžine. Multicab je torej nedvomno dober partner za vse, ki morajo prevažati do pet oseb in do tri metre dolge predmete, predvidoma zaradi narave svojega posla.
Besedil in foto: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Zanimiva kombinacija"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
“9 dotikov zaslona in 2 pritiska tipke za izklop motečih varnostnih pomagal”…Potem pa še (v kakšnem drugem avtu) nastavljanje gretja sedežev, nastavljanje masaže, preklapljanje bluetooth povezave za sopotnika, izbira trdote vzmetenja, iskanje dobre muzike,… In vse to s plešočo roko nad ekranom. Hkrati je pa prekršek imeti v roki mobitel. Narobe svet.