20 let BMW-ja M3

V dveh desetletjih so sklenile svojo pot že tri generacije enega najboljših turnih avtomobilov vseh časov, na tržišče pa v naslednjih mesecih prihaja že četrta različica, ki je osnovana na obstoječem kupeju serije 3.

Leta 1986 je prvi M3, ki je bil osnovan na takratni trojki (model E30), prevzel ne samo strokovnjake in avtomobilistične dirkače, temveč tudi avtomobilske navdušence po vsem svetu. S spojlerji in razširjenimi koloteki je že parkiran zbujal pozornost mimoidočih. Ne samo na videz, tudi po značaju je v sebi združeval dva svetova. Po eni strani ga je namreč lahko lastnik uporabljal za vsakodnevne opravke, ob koncih tedna pa ga je lahko zapeljal na dirkališče, kjer je sproščal adrenalin. Prvi M3 je bil presenečenje tudi za BMW, saj je s priljubljenostjo spremenil prvotne namere BMW-ja, da izdela, za potrebe dirkaške homologacije, le 5.000 vozil, a jih je na koncu do leta 1991 zapeljalo na ceste skoraj 18.000.

Poganjal ga je 2,3-litrski štirivaljnik, ki je sprva razvil 143 kilovatov oziroma 195 "konjev", v različici evolution pa 147 kW (200 KM). S časom so mu povečali moč na 158 kW (215 KM) oziroma v različici evolution II na 161 kW (220 KM), leta 1990 pa je sledila še različica Sport Evolution, ki je iz 2,5-litrskega motorja razvila že 175 kW oziroma 238 "konjičev".

V ponudbo so uvrstili tudi kabrioletsko različico M3, ki jo je poganjal 158-kilovatni štirivaljnik, s katerim je dosegala največjo hitrost 239 km/h, s čimer je bil z velikim naskokom najhitrejši in najzmogljivejši štirisedežnik zgoraj brez v svojem razredu.

Leta 1992 so povili drugo generacijo M3, ki z zunanjo podobo ni pretirano kričala, a zato se je pod njenim motornim pokrovom odvijalo pravo grmenje za tisti čas. Poganjal ga je namreč prvi vrstni šestvaljnik v M3, ki je iz treh litrov prostornine razvil 210 kW oziroma 286 KM in 320 Nm največjega navora. Zasluge za takšne zmogljivosti so imeli med drugim tudi prvič v športnem M motorju uporabljen sistem krmiljenja odpiralnih časov ventilov VANOS, prenovljen sistem s šestimi ločenimi dušilnimi loputami in zmogljiva motorna elektronika, ki je zmogla obdelati 20 milijonov podatkov v sekundi.

Zaradi velikega povpraševanja po štirivratni različici so našpičeno trojko poleg kupeja in kabrioleta prvič ponudili tudi v limuzinski različici. V sedmih letih so v vseh treh različici potisnili s tekočih trakov tovarne v Regensburgu skoraj 72.000 vozil.

S tretjo generacijo M3 pa so še enkrat dokazali, da inženirji v BMW-jevem hčerinskem podjetju M GmbH svoje delo obvladajo, saj so do konca leta 2006 prodali skupno celo 85.000 kupejev in kabrioletov, medtem ko limuzine v tretji generaciji niso ponudili trgu.

Tretjega M3, ki je bil osnovan na trojki modela E46, je poganjal še zmogljivejši vrstni šestvaljnik, saj je iz 3,2 litra prostornine razvil že 252 kW oziroma 343 KM. Seveda je tudi ta agregat zaznamoval koncept visokovrtečega motorja, saj se je zmogel zavrteti do 8000 vrt/min. Tako kot njegovega predhodnika so tudi tega ponudili trgu v različici z robotiziranim menjalnikom SMG, a kot že prej tudi tokrat trg ni pokazal pretiranega zanimanja zanj.

Tehnično pa je veliko zanimanja predstavljal M3 CSL, katerega zaščitni znak je bila gotovo streha iz lahkih ogljikovih vlaken, ki namenoma niso bila prebarvana temveč samo prelakirana s prozornim lakom in tudi siceršnja skromnost. Tako namreč ni bilo v njem ne klimatske naprave, ne radia in tudi zadnje sedežne klopi ne. Bili pa so konji! Omejeno serijo M3 CSL je namreč poganjal še malo bolj naviti šestvaljnik iz "civilnega" M3 in pri tem vozniku ponujal na razpolago že 265 kW (360 KM).