BMW serije 2 Active Tourer je znamkin prvi izključno spredaj gnani izdelek. Ko so Nemci nekaj let nazaj prvič obelodanili, da bodo razvili in spravili na trg tak avto, so poskrbeli za nemalo razburjenja med privrženci znamke, ki so to v veliki meri prav zaradi “standardnega” pogona na zadnji kolesni par ter z njim povezano dinamiko in zabavnostjo vožnje.
V zatonu
Za podoben pretres so poskrbeli že petnajst let nazaj, ko je zapeljal na trg njihov prvi terenski model X5, a je glede na prodajne številke in stalno širitev ponudbe modelov X več kot jasno, da so z njimi Bavarci zadeli v polno. Za razliko od uvedbe terenskega X5, ko je bil čas zanj odličen, saj se je ravno takrat trg začel intenzivno nagibati v smeri “pomehkužnih” cestnih terencev, pa na drugi strani serija 2 Active Tourer prihaja na trg nekako v zatonu družinskih enoprostorcev, kamor ga BMW-jevi tržniki poskušajo umestiti. Pri tem so zanimive tudi vse številnejše navedbe proizvajalcev, da čedalje več družin razmišlja o zamenjavi starega družinskega enoprostorca s “trendovskim” cestnim terencem, na nekaterih tržiščih pa je prodaja SUV-jev dejansko že presegla prodajo primerljivo velikih enoprostorcev. S čim bi torej lahko postregel Active Tourer, da bi se lahko izkazal s prodajnimi številkami?
Najbolj družinam prijazen BMW?
Četudi naj bi bila serija 2 Active Tourer, po zagotovilih BMW-ja, najbolj družinsko naravnan BMW, to avtomatično še ne pomeni, da tudi res je. Najprej se zatakne pri sedežni klopi v drugi vrsti, kjer najdemo – namesto za ta avtomobilski razred običajnih treh ločenih sedežev – povsem običajno sedežno klop. Ta klop tudi ni vzdolžno pomična, ne da se je v celoti zložiti ob prednja sedeža, niti je popolnoma odstraniti iz avta. Njen naslon, deljiv v razmerju 40:20:40, je sicer poklopljiv, a žal ne tudi nastavljiv po naklonu. BMW sicer dopušča možnost izbire vzdolžno-pomične sedežne klopi s po naklonu nastavljivim naslonom, a zahteva v zameno zanjo, brez presenečenja, doplačilo.
Ne vidim smisla
V Active Tourerju bodo tako spredaj kot tudi zadaj odrasli osebki brez težav namestili svoje glave, saj je pod “privzdignjeno” streho prostora na vseh sediščih dovolj. Voznik in sovoznik se nikakor ne bosta mogla pritožiti nad odmerjenimi centimetri tudi v preostalih “dveh smereh neba”. Podobno zadaj v vzdolžni smeri sicer nisem opazil kakšne stiske, a o resnični obilici kolenskega prostora tudi ne morem poročati. Najslabše pa jo odnese v širino odmerjen prostor zadaj, saj je tam za dva odrasla sicer razkošno veliko prostora, trije pa ne bodo ravno navdušeni. Prav zaradi skromne širine tudi nekako ne vidim smisla v doplačilu za prej omenjeno nastavljivo sedežno klop, saj z njo potniki ne bodo dobili nič več prostora, prtljažnik pa, če seveda nameravate še vedno koristiti sedišča na sedežni klopi, tudi ne.
Štirisedežnik
Kot družinam najbolj prijazen BMW ima serija 2 Active Tourer zadaj serijsko vgrajena tudi pritrdišča za otroške sedeže IsoFix. Resnici na ljubo sta z njimi opremljena samo stranska dva sedeža. Izkaže se tudi, da namestitev dveh otroških sedežev z vpenjali IsoFix pretvori Active Tourerja v štirisedežnik, saj preostali prostor med sedežema ne zadošča niti za spodobno sedenje otroka, kaj šele odraslega.
Iskanje BMW-ja
Če se odmaknemo od tako imenovane “družinskosti” Active Tourerja in poiščem v njem tisto, kar je na njem značilno BMW-jevskega, moram omeniti odlično ergonomijo voznikovega delovnega mesta, izvrstno splošno ergonomijo, zavidljiv serijsko vgrajen sistem upravljanja iDrive in seveda visoko raven kakovosti izdelave ter vgrajenih materialov. Četudi v testnem primerku kombinacija črnine in sivine ni dajala kakšnega posebnega žlahtnega vtisa, kot sem ga vajen v večjih BMW-jih, pa bo počutje v seriji 2 Active Tourer, tudi po zaslugi dobre zvočne izolacije, za vse potnike prijetno.
Ne predstavljam si
Ker naj bi bil Active Tourer vendarle še vedno pravi BMW, se je treba ustaviti še pri njegovih voznih lastnostih. Kot družinam prijazen enoprostorec mora zagotavljati visoko raven udobja vožnje, kot BMW pa tudi zvrhano mero dinamike ter zabavnosti v vožnji. Zaradi navzkrižja obeh “svetov” so morali inženirji v Münchnu zavihati rokave in pripraviti dober kompromis. Kako dobro delo jim je uspelo, se vidi v med ovinki zmernem prečnem nagibanju karoserije ter, po zaslugi dobrega volana, dobre odzivnosti in vodljivosti. Četudi Active Tourer med ovinki, zaradi zdaj že značilne nagnjenosti podvozja sodobnih BMW-jev k podkrmarjenju, nikoli zares ne navduši, s prednjim pogonom pa tudi ne zabava, pa je na tem področju med sebi podobnimi vendarle uspel dvigniti mejo za stopničko višje. Se pa na tem mestu poraja vprašanje, koliko kupci tovrstnih avtomobilov dinamiko vožnje sploh iščejo v svojem avtu. Nekako si namreč ne predstavljam, da bi žena in otroci pustili dinamično navdahnjenemu očetu odpeljati nedeljski izlet z dirkaškim tempom po stranskih cestah, namesto umirjeno po “ravni” avtocesti.
Eden boljših kompromisov
Pri tem ne morem zanikati, da je Tourerjevo vzmetenje nastavljeno nekoliko bolj čvrsto kot pri podobnih enoprostorcih, a zmore kljub temu predvsem kratke udarne luknje zgladiti bolje kot marsikateri neposredni ali posredni tekmec. Slabost nekoliko bolj trde nastavitve pokaže zobe samo pri večjih hitrostih, kjer bo avto na manj gladkih avtocestah moteče poskakoval. Kljub temu sem mnenja, da je Nemcem uspel eden boljših kompromisov med izključujočima udobjem ter dinamiko vožnje.
Presenetljivo dober vstop
BMW je kot proizvajalec, ki se je na začetku svoje zgodovine prvenstveno ukvarjal s snovanjem in izdelavo motorjev, še enkrat dokazal, da je črka M za “motor” še vedno z razlogom v njegovem imenu. Kot že toliko BMW-jevih motorjev doslej, tudi novi bencinski trivaljnik prepriča na vseh področjih. Za razliko od trivaljnih mlinčkov tekmecev, ki imajo večinoma liter ali 1,2 litra delovne prostornine, premore BMW-jev izdelek 1,5 litra in je kot večina trivaljnikov na tržišču podprt s turbopuhalom. Ta, v navezi z drugimi elementi, poskrbi za največjo moč 100 kW (136 KM) v širokem razponu motornih vrtljajev (od 4.500 do 6.000 vrt/min) in kar 220 Nm nazivnega navora. Moči sicer ni v izobilju, a jo bo za potrebe “družinskih” izletov načeloma dovolj. Naravnost navduši pa trivaljnik s prožnostjo, o čemer namiguje že podatek o razpoložljivosti največjega navora pri nizkih 1.250 vrt/min. Med pospeševanjem prepriča z zelo dobro prožnostjo, brez vsakršnih nenadnih sunkov ali turboluknje ter obotavljanja, že iz območja prostega teka naprej. Dodatne pohvale si trivaljnik zasluži še z zelo kultiviranim tekom, zmerno porabo goriva in pripravljenostjo do vrtenja vse do nežnega omejevalnika motornih vrtljajev, ki se vmeša pri 6.750 vrt/min. Pod črto se je tako motorizacija 1.8i za serijo 2 Active Tourer izkazala kot presenetljivo dobra možnost, česar pri vstopnih bencinskih motorjih nisem vajen. Slednji so namreč običajno “nujno zlo” v ponudbi in se jih je v praksi bolje izogibati
Kaj je to “družinam prijazen”?
Ko na BMW 218i Active Tourer pogledam z razdalje, se vprašam, kaj je sploh tisto, kar naj bi ga naredilo bolj družinam prijaznega? Je to notranji prostor, ker ga ima približno toliko kot recimo serija 3 ali pa X1, v vsakem primeru pa manj kot tekmeci? Je to morda prilagodljivost in uporabnost notranjega prostora, ker je tudi s tega stališča pod ravnijo tekmecev in obenem, če odmislim možnost doplačil nadgradnje sedežne klopi, zelo podobna tisti v X1? Njegova maloprodajna cena, ob upoštevanju prodajne politike BMW-jev z “neskočno” dolgim spiskom doplačil, gotovo ne more biti, saj se dobi za tovrstni denar na tržišču marsikaj drugega večjega, prostornejšega, zmogljivejšega in tudi bolje ali vsaj enako opremljenega. Očitno je odgovor lahko samo njegov sprednji pogon. Navsezadnje se zadnjega pogona, po mojem vse manj upravičeno, boji kakšnih 90 odstotkov “glav družine”, ker pa tega aktivni tourer nima, je torej bolj družinski kot vsi BMW-ji doslej.
Edini prodajni argument
BMW 218i Active Tourer je kot paket avta sicer dober izdelek, a je to tudi vse. Pri njem me tako najbolj moti, da ga ne zaznamuje nobena izrazita prednost ali posebnost, ki bi navdušila in mu obenem dala danes tako zelo pomembno dodano vrednost. Tako je v mojih očeh prednji pogon edini prodajni argument Active Tourereja, ki bo potencialno v prodajne salone lahko pripeljal nove stanke. Mimogrede, znamka računa, da bodo kar tri četrtine kupcev Active Tourerja prvič posegle po BMW-ju. Ne verjamem, da jim bo to uspelo s čim drugim kot samo s prednjim pogonom, saj je v ostalih lastnostih dovolj tradicionalen predstavnik svoje vrste.
Več o BMW serije 2 Active Tourer si lahko preberete na uradni strani.
Besedilo in fotografije: Peter Humar
Mnenja uporabnikov
11 komentarjev za "BMW 218i Active Tourer – Prvič spredaj"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Evo danes sem imel priliko se malo posvetit 216D in ja s5 lepi pa PREOSKI prednji sedeži za NORMALEN folk, ehhehe nad 120kg mislim! Drgače je avtek soliden in MAX opremljen bil a porabo je imel 6.8l /100km ! Povprečna hitrost pa le 44,6 kmh!!! Takle BMW serija 2: 216d Selmar Edition
diesel motor, 1496 ccm, 85 kW (116 KM).
V živo zgleda kot še en Ford-C/B max ali tastara Opel Zafira faceliftano z novimi žarometi, kupovali bojo pa vsi ki so dozdaj razne SUVje in podobne, sosedje bojo še zmeri fauš tk da tudi v sloveniji bo par primerkov
ni mi všeč
BMW-jev ne pretirano prostoren enoprostorec s sprednjim pogonom, ki zgleda kot Kia in je prekleto drag… sem že začel šparat zanj! 😀
Ne vem no, meni ni napačen in predvidevam, da se jih bo prodalo veliko. Bodo morali pa poštimati kar nekaj stvari, da nekje ujamejo konkurenco.