Ja, A110R ni poceni. Še posebej v primerjavi s klasičnim A110, glede na svoje dimenzije in navsezadnje tudi zato, ker ga poganja Renaultov 1,8-litrski štirivaljnik. 117 tisočakov za 34 kilogramov nižjo maso (v primerjavi z A110S), platišča iz ogljikovin vlaken, paket aerodinamičnih rešitev iz ogljikovih vlaken, odsotnost zadnjega stekla, športne sedeže s štiritočkovnim vpetjem… Ni za vsakega, to je dejstvo. A pomeni mojstrovina, ki jo je Alpine ustvaril z A110R in ponudil trgu, pravo simbolično vrženo rokavico Porscheju.
Avto presežkov
Zanimivo, A110 je imel namensko nekoliko udobnejše vzmetenje, dopuščalo se je manjše zvijanje karoserije in meja oprijema ni bila postavljena tako visoko kot pri nekaterih tekmecih. A110R je popolno nasprotje. Ključ se skriva v nastavitvah vzmetenja. Stabilizatorja sta v primerjavi z A110S kar za do četrtino bolj čvrsta, dodatno so za deset odstotkov bolj toge tudi vzmeti. Eibachove vzmeti imajo pomožne vzmeti, ki pomagajo glavni vzmeti zadrževati položaj, ko je kolo pod negativno obremenitvijo. Blažilnike so izdelali pri ZF in jih je možno prilagajati glede na potrebe. Kar dvajset prednastavitev poznajo. Potrebno je le nekoliko dvigniti avto in zavrteti rdeče stikalo na vrhu. Vsak klik prinaša drugačno nastavitev, ki poudari delovanje odboja ali stiska.
Naj gre za drvenje po javnih cestah ali obisk dirkališča, kljub le 1.082 kilogramov se je potrebno varno ustaviti. Za to poskrbijo štiribatne zavorne čeljusti Brembo. Sprednji in zadnji koluti imajo premer 320 milimetrov. Že prej omenjena masa je le 34 kilogramov nižja, kot tehta A110S. Ni prav veliko, a je enemu najlažjih športnikov na cesti pravi izziv dodatno oklestiti kilograme. Pri Alpine so se zatekli k ogljikovim vlaknom. Nastala je modro-črna kombinacija, paša za oči tudi za tiste, ki jim bolj dišijo športni terenci. Pogled na izpostavljena ogljikova vlakna na karoseriji pri vsakem sproži naval navdušenja.
Življenje je vrtiljak
Redki so še takšni trenutki, ko se pripeljem pred šolo in me obkroži gruča mladih navdušencev. Dvakrat dnevno, zjutraj in popoldan, sem bil glavna atrakcija pred šolo. Priznam, rad vidim nekoga, ki se mu zaiskrijo oči ob zvoku nabritega bencinskega motorja, ropotu iz izpušnih cevi in ga takšen avto, kot je A110R, navda z navalom čustev. Ni bilo težav, vzel sem si 10, 15 minut, kolikor je bilo treba. Da so se vsi od prvega pa vse do devetega razreda pobliže spoznali z modro raketo. Nekateri so sedli za volan, spet drugič sem najbolj zagretim dovolil, da so pritisnili kak gumb ali se dotaknili stopalk. Uživajte, sem si mislil, kmalu bodo takšni in podobni športni dragulji zvok motorja predvajali samo še v posnetku skozi zvočnike.
Čarobna beseda: ogljikova vlakna
Ne, A110R nima le črnih platišča in črno obarvanih delov karoserije. Gre za prave kose iz ogljikovih vlaken. Le s pomočjo slednjih so pri Alpine lahko zmanjšali maso in dosegli to, kar so želeli. Sprednji pokrov, streha, zadnji pokrov motorja, usmerjevalnik zraka, stranski pragovi, še kolesa in sedeža znotraj sta iz ogljikovih vlaken. Za nameček so si oblikovno kolesa drugačna spredaj in zadaj. Poleg prihranka pri masi ima vse skupaj še učinek na podtlak. Znanje so pri Alpine črpali iz Formule 1 ter na zadku povečali podtlak v primerjavi z A110S za 29 kilogramov. Za boljšo stabilnost se je podtlak spredaj povečal za 30 kilogramov. Vse to le za čim boljše vozne lastnosti.
Že prej sem omenil Porsche. A110R še toliko bolj očitno meri na 718 Cayman, a ravno s prihodom izvedenke R je težje vleči vzporednice. Dvosedežni športnik s karoserijo iz aluminija, s skupno dolžino le malenkost nad štirimi metri, sredinsko postavljenim štirivaljnim motorjem z 221 kilovati in z maso manjšo od 1,1 tone, je od Caymana lažji za kar 300 kilogramov. To je tretjino celotne mase A110R, nezanemarljiv podatek.
Oster kot britev
A110R je na cesti točno takšen, kot izgleda. Bliskovito hiter, nizek, na slabih cestah izrazito neudoben, vozniško blizu popolnosti in vpadljiv. Nadgradnja vzmetenja prinaša povsem drugačen občutek za volanom kot pri A110S. Ima takšen oprijem, da je kar zastrašujoče, s kakšno hitrostjo sem prepeljal nekatere ovinke. Kombinacija okretnosti, kompaktnosti in majhne mase poskrbijo, da za volanom ni potrebno razmišljati o nagibanju karoserije in čakati na prenos mase med zaviranjem.
Alkantara na čudovito uravnoteženem volanskem obroču dobro suši potne roke, štiritočkovni varnostni pasovi Sabelt poskrbijo za varnostni oprijem, sedeža pa ukrotita bočne sile. O osrednjem zaslonu na dotik besed ne bom izgubljal. Je počasen in zastarel. A zaradi mene bi ga lahko tudi odstranili. Čeprav 1,8-litrski Renaultov štirivaljnik v smislu zvočne simfonije, tudi v programu sport, kjer iz izpušnih cevi kar močno poka, ni ravno na vrhu, sem imel vse zvočne efekte, ki niso del motorja, izklopljene. A110R ima tudi digitalne merilnike in tempomat. Super, a jih ne potrebujem. Potrebujem samo čas zase in bencinsko črpalko v bližini.
Stroj in jaz
Zalotil sem se, da sem šel praktično vsak večer na vsaj polurno vožnjo. Stroj in jaz. Popoldan je bil vsak dan čas še za en krog, na željo sina. Mislim, da je bil nad A110R navdušen še bolj kot jaz. Že po nekaj prvih spoznavnih minutah mi je smrtno resno, tako kot to znajo sedemletniki, razložil, da je to pravzaprav dirkalnik za na cesto. Nisem oporekal. Prav ima, brihtnež. Zaslužil si je dodatnih 10 minut pokanja iz izpušne cevi, kar pa je bila na koncu tudi nagrada zame.
Zdaj, ko je avto že nekaj časa drugje, ko me ne skrbi več, ali bom popraskal katero izmed pregrešno dragih platišč iz ogljikovih vlaken (komplet stane 8 tisoč evrov), sem žalosten predvsem zaradi dveh stvari. Prvič, ker nimam toliko odvečnega denarja, da bi ga lahko parkiral v garažo – res, tako je dober, da se je zavihtel na sam vrh meni najljubših avtomobilov! Druga stvar, ki me teži, pa je prihajajoča elektrifikacija. Kljub še tako dobremu razvoju tehnologije, je jasno, da bo naslednik A110 kar nekaj sto kilogramov težji.
Razmišljam takole: parkirajte v garažo, kar vam duša narekuje, čas se postopoma izteka. Sam bom ciljal na A110R. Saj veste, če si nekaj močno želiš, se to morda tudi uresniči. Na roko mi gredo celo pri Alpine, saj niso številčno omejili serije R. Izdelovali jo bodo, dokler jo bodo lahko.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
6 komentarjev za "Inženirski presežek za vozniške sladokusce"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Takemu avti so (originalni) Top Gearovci rekli “driver’s car”. Ni jih veliko in še manj jih bo.
Nekako si ne predstavljam da je ta igračka namenjena za vsa življenska obdobja, ne vem na koga ciljajo, ampak enkrat si ga naveličaš. Kdo si ga bo lahko privoščil ? Mogoče kakšen uspešen direktor, obrtnik ki mu dobro gre biznis.
Za tak denar dobiš že poršeja.
Dvojna cena z dodatno opremo! Ali v osnovni opremi sploh ima motor?
50k dodatnih EUR za tole, brezveze.