Dacia Sandero Stepway Ambiance dCi 90 – Dilema

sandero 01

sandero 02

sandero 03

sandero 04

sandero 05

sandero 06

sandero 07

sandero 08

sandero 09

sandero 10

sandero 11

sandero 12

sandero 13

sandero 14

sandero 15

sandero 16

sandero 17

sandero 18

sandero 19

sandero 20

sandero 21

Kruha in Dacij

Med ljudmi je tudi veliko takšnih, ki bi si pri nakupu avtomobila raje odrezali prstanec na levi roki, kot da bi se odrekli nezamenljivemu vonju po novem. Pa četudi le-ta v vroči poletni pripeki oddaja malce sumljive hlape plastičnih mas, ki spominjajo na vonjave iz kakšne zastarele petrokemične tovarne okrog Temišvara. A kdor je iskal popolnoma nov avto, ki bi bil vsaj malce večji od “teglca za gartrože” (beri: Renault Twingo in podobni) in bi bil vsaj približno tako opremljen kot Golfova štirica letnika 1998 (beri: ročna klima, radio s CD-jem, osnovna pasivna in aktivna varnost) ter se zanj ne bi ravno zakreditiral za nadaljnjih 8 let, je lahko našel že pred nekaj leti zadovoljivo rešitev v nizkocenovnemu Daciinem Sanderu.

Konec lanskega leta so Francozi (potrebno si je naliti čistega vina in si priznati, da je danes Dacia skorajda toliko romunska, kot je Savudrija slovenska – približno 0,7 odstotka) predstavili novega Sandera, skupaj z njegovo polterensko izpeljanko Stepway. Sicer je ob tem znal že marsikdo precej nesramno pripomniti, da bi si detajlnejši facelift zaslužil že septembra 2007, ko so ga prvič predstavili javnosti. A če kdo pretirano optimistično misli, da je tokratna oblikovna preobrazba vsaj tako drastična, kot smo je bili vajeni pri Korejcih, bo presenečeno ugotovil, da so se celo Francozi poslužili Volkswagnove filozofije oblikovanja, pri kateri vsaj na začetku nisi povsem prepričan ali buljiš v star ali nov model.

Še vedno nESPrejemljiv?

Ob bolj všečno oblikovani polterenski verziji Stepway, ki se sicer ponaša z dodatnimi plastičnimi obrobami, 16-palčnimi platišči in je od tal oddaljena za uporabne 4 centimetre več od običajnega Sandera, je bilo moč v preteklosti dostikrat slišati: »V tej SUV-jevski preobleki je še kar lušten, a kaj ko je tehnološko tako zastarel in varnostno vprašljiv.«.

A so pri Dacii vsem neumornim iskalcem deset let starih Renaultov in Volkswagnov, z »realnimi« 125.000 kilometri na števcu, vsaj delno odgovorili z nekaterimi izboljšavami. Pa najsi gre za izdatnejšo varnostno opremo, pri kateri je sistem ESP končno serijski, ali za malenkost izboljšano ergonomijo, kjer vsaj pri nekaterih stikalih (npr. klimatska naprava) nimaš več občutka, da bodo razpadla v roki, ter celo za precej napredne tehnološke novotarije, kot je 570 evrov ocenjen LG-jev multimedijsko-navigacijski sistem MEDIA NAV s 7-palčnim zaslonom na dotik, ki je poznan tudi iz novejših modelov Renault. Vendar deluje slednja tehnološka novotarija v Sanderovi notranjosti, katero zaznamuje sveta preproščina – precej neudobni sprednji sedeži z izvezenim napisom STEPWAY, obilica trde in na praske občutljive plastike, »triangelski« zvok ob zapiranju vrat – kot najnovejši 150-centimetrski plazma televizor, katerega bi obesili v planšarsko kočo na Veliki planini.

DaCIa

Vendar pri motorizaciji matični Renault še ne briše prahu s svojih zaprašenih polic, kjer bi se skrivali kakšni zastareli dTi agregati, ter Dacii namenja sodobne in precej prepričljive motorje. V tokratnem testnem primerkom, ki se je na soncu bleščal v zanimivi in prepoznavni modri Azurite barvi, se je vrtel 90-“konjski” dizelski 1.5 dCi, ki Stepwayevi naravi še najbolj pristaja in je daleč najboljši del avtomobila. Kar tudi šteje!

Vsem hribovskim kmetovalcem, ki so se do sedaj zadovoljno prevažali s Škodinimi Felicijami in Hyundajevimi Accenti in bi avto uporabljali tudi za prevoz prikolice z mladimi pujski, bo zanimiv podatek, da motor ponuja več kot zadostno zalogo motornega navora in se ob tem ponaša tudi s precej ugodno porabo goriva. Na testni relaciji je namreč testni Sandero Stepway porabil zgolj 5,4 l dizelskega goriva na 100 kilometrov. Malce vprašanj je ponujal le precej glasno pretikajoči se menjalnik ter dokaj dooolga peta prestava, ki ob lenarjenju s prestavno ročico izničuje motorno prožnost ter med prehitevalnimi manevri na avtocesti povsem ubija voljo do življenja.

Hribovskim kmetovalcem bo všeč, da se visoko nasajeno in udobju podvrženo podvozje, ki sloni na koncernski platformi M0, izkaže s precej dobrim požiranjem neravnin na makadamu. A se hkrati marsikatera cestna nepravilnost dokaj občutno prenese na usnjen volanski obroč, da se trese skorajda tako kot mali pujski na prikolici.

Chanometer

Priznam, da bi bilo precej zanimivo videti reakcije naključnih opazovalcev, če bi se na maski Sandera Stepway bleščal Renaultov emblem (kot na tržiščih v Rusiji, Južni Afriki in Južni Ameriki). A vendarle, da smo si povsem na jasnem – z Dacijinim ali Renaultovim emblemom spredaj, voznik za volanom Sandera Stepway ne bo pridobil niti tri odstotke bahave samovšečnosti Gašparja Gašparja Mišiča.

Hkrati je potrebno tudi priznati, da Dacie niso več brezkompromisno (pre)poceni. In kljub temu, da se je testni primerek ponašal s sodobnim in dobrim turbodizlom ter celo z navigacijsko napravo, njegova cena nevarno sega v rang akcijskih ponudb podobno motoriziranih in opremljenih modelov, ki veljajo med splošno populacijo za prominentnejše (beri: Renault Clio, Peugeot 208 …). Ob tej ugotovitvi bi tokratni testni primerek skorajda že preimenoval v Dacia Dilema.

Vseeno verjamem, da bo preprost in nezahteven koncept, ki ga ponuja najnovejši Sandero Stepway, povsem brez težav našel svoj krog kupcev, ki se ne ubadajo s tovrstnimi dilemami. In katerim je prav malo mar za ponudbo takšnih in drugačnih »prominentnejših« rabljenih ali novih vozil ter celo, bog ne daj, za morebitne tri odstotke bahave samovšečnosti Gašparja Gašparja. Saj se ne ozirajo pretirano na mnenje ostalih in jim ne kimajo, kot gašperček na nitki.

Več o novi Daciji Sandero Stepway pa na uradni strani.

Tekst in foto: Chan