Fiat Bravo 1,9 Multijet 8V Emotion

Lega in udobje, kot se »šika«

Tukaj so oblikovalci in inženirji storili vse tisto, kar je bilo potrebno, da je bravo končno postal resna konkurenca (kot bi moral biti že stilo) ostalim (proslavljenim) avtomobilom tega razreda. To pomeni, da je notranjost na pogled in otip prijetna, kakovostnih materialov in dobre končne izdelave. Sedeži so anatomskih oblik, veliki, udobni in izdatno nastavljivi v vse smeri. Le sedala so za višje rasle (pre)kratka. Volan je dobro oprijemljiv in izdatno nastavljiv. Instrumentna plošča s serijskim potovalnim računalnikom ponuja dovolj informacij za vožnjo, sredinska konzola, malenkost zamaknjena proti vozniku, pa logično razporeditev stikal. Gumbi klimatske naprave bi lahko bili nekaj višje in s tem bolj pri roki vozniku (in sopotniku). Prostora je spredaj veliko, pa tudi zadaj dva potnika sedita za ta avtomobilski razred zelo udobno. Potnike razvaja vrsta zaprtih in odprtih predalov ter drugih površin za odlaganje vsakovrstne krame, z drugimi napravami zlahka povezljiv multimedijski sistem, dodatne odprtine za zračenje zadaj in še bi lahko naštevali. Bravo sicer ne ponuja več vzdolžno pomične zadnje klopi, ima pa zato večji in lepo obdelan prtljažnik, ki ga je zlahka, s tretjinskim podiranjem zadnje klopi, mogoče povečati iz 400 na 1175 litrov. Hvalimo zvočno zatesnjenost kabine in številne (elektronsko uravnavane) rešitve; npr. pri vzvratni vožnji samodejen vklop zadnjega brisalca, v kolikor so vklopljeni tudi prednji, pa premik delovanja klimatske naprave na notranjo kroženje zraka in še kaj. Grajamo, čeprav vedoč, da gre verjetno za posebnost v luči oblikovanja zunanjosti to, da ni kljuke za odpiranje prtljažnih vrat – le reža, kjer po pravilu umažemo roke in to, da zajetna C stebriča precej omejujeta pogled nazaj. Če smo res pikolovski, zapišimo še, da bi višji naslon za roke med prednjima sedežema ponujal več udobja in da višjerasli pogrešajo nekaj dodatnih centimetrov pod sedali prednjih sedežev, za še več sproščenosti nog. Oprema ponuja mnogo, a želje ostajajo

Podvozje in vzmetenje je naravnano tako, da ga ocenimo kot dober kompromis med športnostjo in udobjem. Tudi v hitro odpeljanih zavojih so prečna nihanja karoserije majhna, podvozje pa vse čas ohranja dovolj rezerve in predvidljivosti v »obnašanju«. Natančen, odziven in neposreden volan takšen način vožnjo odlično dopolnjuje. Vseeno pa je na voljo dovolj udobja, da tudi nekaj sto kilometrska razdalja, tudi po (povprečnih) cestah, ostane v zelo prijetnem spominu. Vse pohvale zmogljivim zavoram; te svoje delo opravljajo zgledno, tudi ob večkratnem ostrem zaviranju. Na tem mestu velja omeniti, da včasih trda sklopka ob pogostem speljevanju postane moteča, da v mestu dovolj zmogljive luči v temni noči, na zaviti cesti, zlasti v dežju postanejo preslabotne in da če smo kljub le 120 konjičem z mesta ali v počasnih ovinkih prehitri, kmalu preobremenimo sistem proti zdrsu gnanih koles.

Pod črto

Fiat je z novim bravom dokazal, da je s trudom mogoče daleč priti. Natančna analiza napak predhodnika je botrovala drugačni zasnovi in vozila, pri katerem niso samo odpravili napak predhodnika. Naredili so mnogo več kot to. Zelo dober avto, ki razvaja z všečno zunanjostjo, ergonomsko dovršeno in kvalitetno izdelano notranjostjo, dobro opremo z nekaj simpatičnimi rešitvami, nadpovprečnim motorjem, zelo dobro lego na cesti, visokim udobjem v vožnji in nenazadnje, z zmerno ceno. Če bi kupoval avto tega razreda, bi bil bravo gotovo eden izmed favoritov.