Evropski nepovprečnež
A še preden se pripeljem do pisarne, se oglasi 1,8-litrski bencinski motor. Prius (zaenkrat) ostaja zvest svoji ideji, kjer je elektro motor le pripomoček, ne glavno premično sredstvo. Po 12 kilometrih mu zmanjka električnega soka. Seveda, to le v prototipu, s katerim sem tokrat poskušal biti bolj ekološki. V komercialni verziji je ta razdalja enkrat daljša.
To »plug-in« podaljšanje je super ideja, še posebej, ko še nekoliko bolj ekološko osveščeno polnimo ponoči. A 25 kilometrov ni ravno dosti. Ali pač? Bojda naj bi povprečen Evropejec dnevno prevozil do 20 kilometrov. In imel možnost polnjenja na službenem parkirišču? Ne vem, Slovenci mogoče tudi tu ne spadamo ravno med povprečneže – ali pa sem le jaz med izjemami.
So se pa potrudili in na armaturno ploščo pripeljali še nekaj dodatnih tipk. Zanimiva je predvsem »Eco mode«. S pritiskom nanjo lahko takoj odmisliš vsako »brutalno« pospeševanje in športnejšo vožnjo skozi ovinke. Se pa pripelješ dlje. Ceneje. Za vse ostale frike pa je tam še »Power mode«, kjer Prius pokaže vse, kar ve in zna.
A vendar, bencinski motor z brezstopenjskim menjalnikom CVT nima najboljšega odnosa, kadar ga poženemo v dir. Še preden zagleda hrib, se oglasi v visokih tonih in sporoča vsem, da voznik ni vešč vožnje. Vsaj jaz sem večkrat slišal, da bi moral nazaj v avto šolo na inštrukcije prestavljanja.
Potrpežljivost je lepa čednost
Čeprav se tokrat nisem šel romantika in prižigal svečke, potem ko bi med polnjenjem zmanjkalo elektrike v celi hiši, še vseeno ni šlo brez težav. Mrzlo jutro baterijam in računalniku ni bilo po godu. Na vsak način me je hotel prepričati, da se moram prestaviti s klanca na ravno in tam vključiti električno ročno zavoro. Le ena malenkost – zavora je že bila vključena in avto se ni zagnal. Po nekaj neuspešnih izstopih in vstopih v avto, zaklepanju in ponovnem priključevanju na omrežje sem obupal in končno vzel navodila v roke. Pomaga! Po prebranih navodilih, sem še enkrat poskusil srečo. Ja – ta »električna vozila« zahtevajo določeno mero potrpežljivosti, saj se je težava rešila kar sama od sebe.
A če odmislim te sezonske težave, se Prius izkaže s časom polnjenja – za izpraznjeno baterijo bomo porabili do največ 90 minut. Super, kaj? Celo tako super, da Toyota niti ne razmišlja o hitrih polnilnicah. Pravilno. Če si brez bencina, se zapelješ na kosilo ali kak čaj ter ga ta čas priklopiš na polnenje. Običajno bo to zadostovalo do naslednje bencinske postaje.
Priklopno drugačen
Kdor pričakuje kakšne večje vizualne sprembe, se je žal tu popolnoma uštel. Če je navzen še nekaj malenkostnih sprememb (še najbolj opazen je sicer napis »plug-in« ob znački hybrid), pa je znotraj ostal enak. Iskreno, malo sem razočaran in komaj čakam naslednjo verzijo, ki obljublja vsaj malo modernizacije.
Kljub nekoliko povečani teži, saj so morali umestiti v avto še za 20 kilometrov baterij, so v prtljažnem prostoru izgubili le 3 litre. Seveda govorim o serijski različici. Na slikah prototipa baterija zavzame dobrih 200 litrov, medtem ko jih v serijski le še 87. Medtem so zmanjšali za polovico tudi samo težo baterij in tako pridobili dodatne kilometre. Fascinantno, kajne?
Kljub vsemu Prius še vseeno ponuja precej udobno notranjost in kar nekaj bonbončkov na kontrolah, ki jih ne najdem niti pri bistveno dražjih klasičnih avtih. Čeprav mi sedeži za daljše vožnje s svojo mehkobo niso ugajali, sem se še vseeno kar prijetno počutil za volanom. Prostora res ne manjka, tako po širini kot po dolžini. Ne manjka niti predalčkov, ki jih najdeš res vsepovsod in v testnem obdobju se mi je večkrat zgodilo, da sem kakšno stvar kar nekaj časa iskal.
Poceni …
… bi bilo, če bi država subvencionirala menjavo baterij, ki še vedno zavzamejo večji del cene. Poceni bi bilo, ko bi bilo na izbiro malo več polnilnic. Kdor ima hišo ali vsaj normalen dostop do električne vtičnice, sicer tu ne bo imel problemov. Še posebej koristno lahko enostavno programiraš nočno polnenje in tako ne le varčuješ z denarjem, ampak tudi porabljaš električno energijo takrat, ko jo gre največ v nič.
Dnevno polnenje, še posebej za manjše dosege, je kljub vsemu nekoliko nerodno. Mogoče se privadiš, a vsekakor ne bi škodilo poskusiti z enim izmed mnogih načinov brezkontaktnega polnjenja, ki so danes že na voljo. Kdor je pripravljen odšteti dobrih 41 tisočakov (brez subvencije), bi mogoče znal dodati še kakega za enostaven »Park & Go« garažni sistem. Prius, kot sinonim za hibrida, bi znal s tem obdržati prestol pred konkurenco, ki se mu hitro približuje. Ampera je le 3 tisočake proč, a ima Prius ime in izkušnje.
Več informacij o Toyoti Prius na uradni strani.
Opomba uredništva
Testni Prius je bil iz prototipne flote 200-tih vozil, ki so se prevažala po evropskih cestih. Serijska vozila ponujajo več prtljažnika kot je vidno na slikah in še par manjših vizualnih dodatkov. Vsi tehnični podatki in cena se nanašajo na vozila, dostopna pri pooblaščenih trgovcih.
Tekst in foto: Pete
* (Iz)ključi in začni z uporabo.
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Toyota Prius Plug-in Executive – (Un)Plug & Play*"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
@J.McLane: res je, serijska Executive izvedba ponuja marsikateri bonbonček, omenil sem le vizualne.
Ni pa tako grozna razlika v razmerju cen, je pa res, da se tudi sama oprema modelov precej razlikuje med Evropo in Ameriko. Za 6 tisočakov razlike dobiš v Ameriki osnovno različico, ki je pri nas ni. Omenjena cena 41 tisočakov je še brez odbite subvencije, seveda pa ne gre pozabiti na določene omejitve pri njej.
@mrtwelvetrees: plug-in hibrid je nekaj novega pri Priusu in, hja… eksluzivnost se plača.
Človek bi pričakoval da bo cena temu modelu padla, glede na to da je že dolgo na trgu, ampak očitno ni tako.
Članek je ena mešanica prototipnega testnega vozila in tistega, ki je sedaj naprodaj. Pri nas je na voljo samo Executive oprema in pri tej opremi ne manjka vzvratna kamera, ima celo avtomatsko parkiranje, usnje, JBL ozvočenje in še kaj. Piskanje v vzvratni prestavi se lahko izklopi ampak samo na servisu (RTFM) oz. s pomočjo bluetooth OBD konektorja in telefona. Ne vem pa kako je lahko v Ameriki plug-in samo 6 k$ dražji od navadnega pri nas je pa dražji za 10 k€. Prodajalci mislijo da je subvencija njihova?