Diverzifikacija
A na srečo zaskrbljenih mož največjega avtomobilskega proizvajalca na zemeljski obli, pri omenjenem sporazumu nikakor ni bila mišljena kakšna bizarna izmenjava turističnih spominkov, temveč tehnologij obeh proizvajalcev, s pomočjo katerih bi uspešno povečali raznovrstnost ponudbe. Bavarski BMW se je ob tem zavezal, da bo Toyoti priskrbel svoje »suvenirje«, v obliki varčnih 1,6 in 2,0-litrskih turbodizelskih agregatov.
Prvi rezultat japonsko-nemškega pakta, pri katerem se lahko Francozom zopet vsaj malce tresejo hlače, se v letošnjem letu kaže pri Versu. V kompaktnega enoprostorca, katerega smo v prenovljeni verziji že spoznali, so namreč vgradili BMW-jev 1,6-litrski dizelski motor lahke gradnje (serija N47), ki se sicer vrti v prejšnji generaciji Mini Cooperja D ter v BMW-jevi seriji 1. A ker se je mali bavarski agregat že takoj na začetku v Toyotinem laboratoriju tresel kot žaba v žolci, so mu brž dodali nove motorne nosilce ter prilagojen vztrajnik ter ga sparili s svojim šeststopenjskim ročnim menjalnikom s prilagojenimi prestavnimi razmerji. Kot prvemu primerku Versa pa za vsak slučaj pritaknili še gumb Start&Stop.
Omenjena motorizacija naj bi bila na stari celini (že zaradi modnega trenda downsizinga) tržno bolj zanimiva. Nenazadnje pa verjamem, da bo marsikaterega voznika »sterilne« enoprostorske Toyote znala greti pri srcu že misel na to, da se pod njegovim motornim pokrovom vrti »modro-beli propeler«.
Nova verzija
A da ne bo pomote, Toyotin Verso, katerega je sicer v letošnjem letu moč prepoznati tudi po rahlo spremenjenih platiščih in po novi sivo-bronasti karoserijski barvi, ki nehote spominja na kožni odtenek bavarske turistke srednjih let po enomesečnem dopustu v Dubrovniku, z BMW-jevim motorjem pod havbo nikakor ni postal »ultimativni dirkalnik«. Pri omenjeni motorizaciji gre namreč za šibkejšo in varčnejšo alternativo dosedanjemu dvolitrskemu dizelskemu bestsellerju, ki naj bi povsem zadovoljil povprečnega »baby boom« uporabnika, ki si lasti 1,8 otroka.
Nova »eko« motorizacija je sicer za 9 kilovatov šibkejša od dosedanjega dvolitrskega D-4D in je manj obdarjena z navorom, a v praksi povsem zadovoljivo opravlja svojo tlako. Kljub rahli anemičnosti v najnižjih vrtljajih se kasneje izkaže z veseljem do vrtenja, vse do rdečih vrtljajnih sfer – kamor pa turbodizla tako ali tako nima smisla siliti. Le med živahnejšimi avtocestnimi potepanji varčevalno dolga šesta prestava poskrbi za malce pogostejšo telovadbo s prestavno ročico, voznik pa se nemalokrat zaloti, kako v četrti prestavi čaka za konvojem tovornjakov na voznem pasu, da bo lahko hitro »skočil« na prehitevalnega.
Med testom se Verso ni ravno izkazal z rekordno varčnostjo, kar je sicer glavni argument proizvajalca pri novi motorni različici, da bi nenadoma začutil popolno averzijo do za slabega tisočaka dražje različice s »starim« agregatom.
Univerzalen
Verso je po lanskoletni kozmetični prenovi, ki mu je prinesla zašiljen nos novodobnih Toyot, ki rahlo spominja na japonski Šinkansen vlak, doživel decentno osvežitev tudi v notranjosti. V letošnjem letu so (s sodobno elektroniko obsedeni) Japonci, prenovili osrednji večpredstavnostni sistem Toyota Touch, ki pa žal na trenutke deluje precej … nedodelano (slaba odzivnost zaslona na dotik, pozen vklop kamere za vzvratno vožnjo, počasna navigacija, ki ima velikokrat precejšnje težave z iskanjem satelitov).
A Verso se lahko še vedno, tako kot njegov duhovni predhodnik Corolla Verso, pohvali z univerzalnostjo. Pa najsi gre za vozne lastnosti, ki bodo všečne širšemu spektru voznikov ali pa za prilagodljivo, praktično in dovolj prostorno notranjostjo. Četudi zna biti volanski servo mehanizem pri preganjanju čez ovinke za odtenek preveč ojačan, podvozje ne zmore »požreti« vseh prečnih cestnih neravnin, ki se prenašajo na zadnjice potnikov, določene rešitve v notranjosti pa so še vedno preveč “daljno-vzhodne” (cenen rolo prtljažnega prostora, neobloženi odlagalni predali in površine).
Chanometer
Toyotin kompaktni enoprostorec ima med kupci že vrsto let precej dobro reputacijo, kjer je celo maloprodajna cena, za razliko od francoskih konkurenčnih predstavnikov (Scenic, C4 Picasso), sekundarnega pomena. Toyota si je vsaj v zadnjem desetletju, vse od prihoda tretje generacije Corolle Verso na naš trg, ustvarila v razredu družinskih avtomobilov dovolj dober imidž – pa če se v njemu vrti »bavarsko srce« ali pa tudi ne.
Več o Versu na uradni strani.
Tekst in foto: Chan
Mnenja uporabnikov
6 komentarjev za "Toyota Verso 1,6 D-4D Sol – Bavarsko srce"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Spredaj mi je lep, zadaj malo manj, notranjost pa mi ni všeč 🙁
Ah, saj veš da se malo šalimo 🙂
ravno strikten matematik bi napisal 1.8 otroka, statistik bi pa napisal 2 otroka 🙂
Če je pa to fraza 1,8 otroka se pa opravičujem, mislil sem da je to izračunano.
@bucko_99 ne razmišljaj preveč kot matematik. Preberi kaj izven okvirjev in bo takoj lazje 🙂
@bucko: teh 1,8 otroka se vedno tako napiše, ker je mišljeno sarkastično. Pustimo slovnico ob strani.