Gledano globalno je najbolj prodajana barva – bela! Tule moramo namreč za hip skočiti iz podzavestnega razmišljanja, da je svet le Slovenija in še nekaj okoliških evropskih držav. Tudi drugod prodajo še kakšen avtomobil, recimo v ZDA in na Kitajskem. In prav tam (točneje: v Aziji) prodajo belih avtomobilov več kot vseh drugih skupaj. A drži, da je bela na prvem mestu prav vseh celin, izvzemši južno Ameriko, ki je ni posamično v poročilu. In trend je še vedno naraščajoč.
Nič ne preseneča niti to, da je povsod akromatičnih barv (bela, siva in črna) skoraj štiri petine! Iz tega bi lahko sklepali, da je svet v očeh kupcev avtomobilov črno-bel.
Eno samo petino si delijo lepe, kromatične barve. Že dolgo tu globalno vodi modra, ki jo rdeča, sicer varno na tretjem mestu, prekaša le v Severni Ameriki. Modra in rdeča skupaj predstavljata 15 odstotkov (ali tri četrtine kromatične petine) barv prodanih avtomobilov na svetu, tako da se v nadaljnjih 5 odstotkov zvrstijo vsi drugi barvni odtenki.
Pri tem je seveda treba vedeti in upoštevati, da pod modro (pa tudi zeleno, vijolično in še kakšno) sodijo tudi tisti avtomobili, ki so tako temni, da so videti črni, le v lepem sončnem vremenu je od blizu opaziti, da pravzaprav niso črni. Po vzoru sklepanja iz prejšnjega odstavka je torej ”barvnih” kupcev avtomobilov na svetu manj kot 20 odstotkov.
V bistvu se tole res bere malo žalostno.
Toda glavo pokonci. Trend bele je, kot rečeno, naraščajoč, trend srebrne padajoč. Vsaj to. Zmanjšuje se tudi število črnih, a – žal – na račun sive. Ta je zdaj druga najbolj priljubljena barva za v Evropi prodan avtomobil in je menda na voljo v 110 odtenkih. Kar 140 jih ima modra, ki je rekorderka s številom odtenkov, in je, delno najbrž prav zato, lani v Evropi prehitela srebrno.
Ne-presenečanj še ni konec: dve tretjini lani prodanih avtomobilov na svetu je bilo prodanih s premazom z učinkom. To so tisti odtenki, ki jim najpogosteje posplošeno pravimo kovinski. BASF pravi: večji ko je avtomobil, bolj je verjetno, da je pobarvan s premazom z učinkom. Enako velja tudi za porazdelitev kromatskih in akromatskih barv: večji ko je avtomobil, bolj je verjetno, da je pobarvan z akromatskim premazom. Saj vemo.
In ker se svet vsaj okoli nas vrti bolj ali manj okoli športnih terencev, še eno na to temo. Tu je, začuda in k sreči, svet le malo bolj barvit. Še vedno vodijo akromatske barve (skupaj 76 odstotkov), a je zato osem odstotkov modre, sedem rdeče, štiri rjave in po ena zlate, oranžne, rumene, zelene in vijolične. V Evropi je podobno: akromatične 76 odstotkov, modra enajst, rdeča šest, rjava tri, oranžna dva in zelena en odstotek.
Morda za ilustracijo še nekaj številk o že omenjenih ”učinkih”. Bolj je odtenek temen, večja je verjetnost, da bo kovinski: črna, denimo, je nekovinska le v 17 odstotkih, modra celo v le 9, bela pa ima le 23 odstotkov kovinskih odtenkov.
Na kak deževen dan s sivim pokrovom nad zemeljsko površino se ob prebiranju tega poročila zazdi, da bomo res imeli kmalu samo avtomobile v vseh odtenkih sive. Pa najbrž ni tako sivo vse skupaj.
Besedilo: Vinko Kernc. Foto: Vinko Kernc, Avtomobilizem.com.
Mnenja uporabnikov
5 komentarjev za "Avtomobilske barve – tokrat statistično resno"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
vsake oči vidijo svoje, dejstvo pa je, da vsakemu avtomobilu ne paša vsaka barva. če dam zgolj primer – zelena octavia rs je top, ampak enake barve passat ali a4?? ne hvala
Rdeča je lepa barva vozila a mora biti pravega oddtenka rdeče. Srebrno siva metalik je hladna barva in bela je lepa samo, če je perla ali ledeniško bela, tiste malo bež so brezveze.
Pri izbiri barve igra pomembno vlogo velikost avta.
Ni res, enoslojna bela je ponavadi skos 0€. Perla bela je pa lahko tudi do 1000€ doplačila.
In temu so se prodajalci hitro prilagodili… Praktično vse barve je potrebno doplačati, v ceni vozila so ponavadi samo ena, ali dve barvi…. In pred časom je to bila bela, zdaj pa je treba belo doplačati…