Prepočasno pridobivanje tržnega deleža je v BYD prižgalo nekaj alarmov, kar je sprožilo interne pogovore o prihodnjih korakih znamke. Vodilni naj bi, po poročanju Europe Autonews, sedli za mizo, naredili raziskavo in ponovne načrte glede evropske prisotnosti.
Na svetu deseti, v Evropi šele tretji največji kitajski proizvajalec
BYD je lani prodal na globalni ravni 3 milijone avtomobilov, s tem se uvršča na deseto mesto lestvice največjih proizvajalcev. Podjetje je, po jurišu v zadnjem četrtletju, le za malenkost zgrešilo naziv največjega proizvajalca baterijsko-električnih vozil. Bistveno manj uspešna zgodba se piše v Evropi. Tam je BYD po deležu prodaje šele tretji največji kitajski proizvajalec vozil. Zaenkrat je daleč največja skupina Geely (Volvo, Polestar, Lynk & Co, Lotus), ki ji sledi hitro rastoči MG v lasti podjetja SAIC.
Tretjina lanskoletne prodaje že na poti na Staro celino
Pred nekaj tedni smo zapisali, da je BYD v Evropo poslal svojo prvo namensko tovorno ladjo, ki so jo do vrha napolnili z avtomobili. Sredi januarja je iz kitajskega pristanišča proti Nizozemski in Nemčiji zapeljal BYD Explorer No. 1. Na njem je 5.500 avtomobilov, kar predstavlja tretjino lanskoletne evropske prodaje znamke.
BYD si resnično želi pustiti dober vpliv v Evropi. Na Madžarskem bodo gradili tovarno, postali so uradni sponzor Evropskega nogometnega prvenstva, ki bo poleti potekalo v Nemčiji, in udeležili se bodo avtosalona v Ženevi, kjer bodo predstavili svoj prestižni športni terenec U8.
Pomemben kos pogače predstavljajo priključni hibridi
BYD ni novinec v Evropi, saj je leta 2021 s prvim modelom vstopil na norveški trg. Danes v Evropi prodaja pet modelov na osmih največjih evropskih trgih, vključno z Nemčijo, Veliko Britanijo, Francijo in Italijo, vendar je njegov delež le 0,1-odstoten. Lani so prodali 15.588 avtov.
Najbolje prodajan model je bil Atto 3 z 12.318 prodanimi enotami, posledično je postal najbolje prodajan popolnoma električni kompaktni športni terenec v regiji. BYD je obenem eden največjih proizvajalcev priključnih hibridov. V lanskem letu so jih prodali okoli 1,4 milijona, toda veliko večino na domačem trgu. V Evropi priključni hibridi niso dosegali velikih številk, prav tako njihovo prodajo spodbuja le nekaj posameznih držav. Število prodanih priključnih hibridov v Evropi je lansko leto padlo za 2,8 odstotka na 993 tisoč prodanih enot.
MG je dokazal, da se da uspeti
Čeprav so evropski kupci znani kot zahtevni kupci, dobra cenovna ponudba poskrbi, da hitro pozabijo na svoje zahteve. To niso spoznali le domači avtomobilski proizvajalci, temveč tudi Geely in SAIC. Geely je v Evropi lani prodal 348 tisoč avtomobilov, od tega je bilo 287 tisoč enot znamke Volvo. SAIC je v Evropi prodal 231.322 avtomobilov in se po velikosti uvrstil na 11. mesto. Številke proti nekaterim tekmecem niso velike, a velja izpostaviti, da je MG že tretje leto zapored podvojil svoje prodajne rezultate. Ključna modela sta bila ZS in MG4 Electric.
Ravno uspeh MG-ja predstavlja dilemo za BYD. MG je v Evropo prišel z raznovrstno modelno paleto. Od poceni bencinskih do konkurenčnih električnih modelov. 53 odstotkov vseh prodanih modelov v lanskem letu je poganjal motor na notranje zgorevanje (upoštevani tudi priključni hibridi), 47 odstotkov prodaje je šlo na račun polno električnih modelov.
BYD se je usmeril na pretežno dražje modele in prodajal izključno polno električne modele. Šele pred kratkim so se odločili in bodo v Evropi pričeli s prodajo priključnih hibridov (prvi model bo Seal U).
Kaj pa glede znamk?
Če so pri BYD hitro ugotovili, da samo s prodajo polno električnih modelov ne morejo računati na pretirano velik tržni delež, bodo dosti težje prišli do spoznanja, katere avtomobilske znamke naj pripeljejo v Evropo. Po trenutnih načrtih namerava BYD v Evropo pripeljati znamko Denza, ki je med drugim v 10-odstotni lasti Mercedes-Benza. Prvi njihov model, enoprostorec D9, bo na nemške ceste zapeljal proti koncu letošnjega leta.
Katere znamke bodo sledile, za zdaj še ni znano. So pa viri znotraj podjetja potrdili, da sta v igri dve opciji. Vse modele v Evropi bi lahko prodajali pod oznako BYD. S tem bi dvignili prepoznavnost in preprečili, da bi prišlo do prevelike zmede v poimenovanju znamk. Druga opcija je obdržati BYD kot skupino ter pričeti s prodajo različnih znamk s skupnimi prodajnimi načrti – podobno kot to počne Geely s svojim portfeljem. Več bo najverjetneje znanega v prihodnjih mesecih, saj BYD nima na voljo dosti časa. Svoj prihod v Evropo so napovedali tudi drugi kitajski proizvajalci – Chery, Great Wall Motor, BAIC, Dongfeng in drugi.
Avtomobilizem.com (Vir: Europe Autonews. Foto: proizvajalci, Avtomobilizem.com.)
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "BYD v Evropi še ni uspel, na mizi nove rešitve za zahtevne Evropejce"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
In kdaj bo ta famozni BYD v SLO ?
BYD bo največ naredil, če se znebi slovesa “kitajca”. Ups, glede na to, da je kitajc, bo bolj težko. Jasno, da je lažje Geelyu in SAICu, ko imata v lasti nekdanje evropske znamke z dobrim renomejem. BYD nima ničesar.
Umrlih evropskih avtomobilskih znamk je kot listja in trave, ni vrag da ne bi mogli kakšn kupiti, če bi hoteli (npr. kar Borgward, ki je crknil na Kitajskem). Ampak mislim da je zanje boljše, da ostanejo “kitajci” in pokažejo kaj znajo narediti namesto da se šlepajo na neko znamko, s katero nimajo nič skupnega (kot zdajšnji MG). Če bo škart bodo pač propadli – dokler nekim firmam ne uspe, sicer bo pa tako kot je bilo z Japonci pred 40-50 leti in J. Korejci pred 20-30 leti … najprej poceni nadomestki, kjer bodo ljudje požrli kakšno slabost, čez čas pa vedno dražji/kvalitetnejši/konkurenčnejši, sploh če se to z EV zares prime.