Ko so pred leti kitajske znamke napovedale obsežno širitev v Evropo, so imele v mislih predvsem prodajo baterijsko-električnih modelov. Odločitev je bila sprejeta predvsem na plečih optimističnih načrtov Evropske unije o zelenem prehodu in počasnega razvoja zahodnih konkurentov. Stvari so se hitro obrnile, ko je Evropska unija sprejela občutno bišje dajatve pri uvozu baterijsko-električnih modelov, proizvedenih na Kitajskem. Očitali so jim, da so zaradi radodarne državne pomoče njihovi modeli lahko bistveno cenejši od ostalih. Sledila je hitra prilagoditev razmeram na trgu. Evropski kupci so po začetnem zagonu v veliki meri ostali zadržani glede nakupa električnih avtomobilov, obenem pa priključni-hibridi in modeli z motorji na notranje zgorevanje sKitajske niso dodatno obremenjeni z višjimi carinskimi stopnjami.
V prvih treh mesecih letošnjega leta je bilo v Evropi prodanih 150 tisoč avtomobilov, izdelanih na Kitajskem. Od tega je bil daleč najbolj uspešen marec, BYD pa postaja zelo viden in predvsem zelo uspešen prodajalec priključnih hibridov v Evropi.
Hibridizacija je ključna za prodajni uspeh
MG, ki je v lasti kitajskega SAIC, je v prvem četrtletju leta prodal 47 tisoč hibridov, priključnih hibridov in modelov, ki jih poganja izključno motor na notranje zgorevanje. To je dvakrat več kot v enakem obdobju lanskega leta. MG je bil na zelo dobri poti tudi s prodajo baterijsko-električnih modelov, a se je zaradi splošnega padca trga in visokih carin (v primeru SAIC te znašajo celo 45 odstotkov) njihova prodaja praktično razpolovila.
Hibridizacija je trenutno najbolj vroča tema pri evropskih kupcih. Ne le za kitajske proizvajalce, tudi uveljavljeni tekmeci vse bolj stavijo na hibridni pogonski sklop. Trend pri kupcih je očiten že od druge polovice lanskega leta, ko so vstopile v veljavo dodatne carinske obremenitve za baterijsko-električne avtomobile s Kitajske.
Tržni delež bo ostal majhen, kaj pa okoljski cilji?
Evropski uniji je očitno uspelo zelo dobro omejiti prodajo baterijsko-električnih modelov kitajskih znamk, njihov tržni delež ostaja na nizki ravni. A s tem postopajo v kontrastu s svojimi napovedmi o zelenem prehodu, saj se po drugi strani večajo izpusti emisij na račun večjega števila novih vozil s termičnim motorjem.
Obenem so s carinsko politiko poskrbeli, da se zahodni proizvajalci hkrati borijo na več frontah. Ni jim potrebno konkurirati le z baterijsko-električnimi modeli, temveč imajo povečano konkurenco tudi pri priključnih hibridih in klasičnih samopolnilnih hibridih. Ravno na račun dobre prodaje slednjih je tržni delež kitajskih proizvajalcev s 5,2 odstotka prvič v zgodovini v Evropi presegel mejo 5 odstotkov.
Avtomobilizem.com (Foto: BYD, Avtomobilizem.com)
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen