To niti ni presenetljivo, saj je XL1 leta 2013 navduševal tehnične frike s količnikom zračnega upora 0,189. A Volkswagen je davnega leta 1980 uspel to mejo postaviti še bistveno nižje na lestvici. To jim je uspelo s prototipnim ARVW ali na dolgo Aerodinamic Research Volkswagen. Razvoj prototipa je spodbudilo pomanjkanje nafte, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pretresalo svetovno gospodarstvo.
Nemci so zagnali razvojno-raziskovalno delo na projektu, ker so želeli ugotoviti čim več o aerodinamiki in učinkoviti izrabi goriva. Z osnovo klestenja lastne mase je predstavljala osnovo aluminijasta nosilna konstrukcija, ki so jo »oblekli« v mešanico steklenih vlaken in drugih lahkih umetnih mas. Enosedežnik meri v dolžino 4.978 milimetrov, 1.1oo milimetrov v širino, vrh njegove kupole za voznika pa je 838 milimetrov nad tlemi.
Da je bil ARVW kar se da gladek, so namestili žaromete za aerodinamično oblikovane pokrove iz pleksistekla. Vzvratnih ogledal ni imel, saj bi povzročala nepotrebni zračni upor. Za stabilnost pri večjih hitrostih je imel spredaj nameščeni dve manjši krilci in večja stabilizatorja na zadku. Končni rezultat izredno gladko oblikovane karoserije je količnik zračnega upora 0,15.
Za pogon so vzeli obstoječ motor kar iz dostavniškega kombija LT. Ta je bil 2,4-litrski turbodizel, ki je motoriziral ARVW z največ 177 KM, zadnji par koles pa je gnal preko verižnega pogona. Z osredotočenostjo na aerodinamiko je bila zunanja »lupina« ARVW-ja praktično povsem brez odprtin za zračenje in hlajenje. Iz tega razloga so inženirji izziv hlajenja polnilnega zraka rešili z vbrizgovanjem vode v rotor turbo puhala.
Leta 1980 je voznik formule 1 Keke Rosperg ARVW spustil z vajeti na dirkališču Nardo. Z njim je postavil skupno dva svetovna rekorda in dva razredna rekorda. Eden od slednjih je bil z izmerjenimi 362 km/h tudi hitrostni za dizelsko gnane avte.
Volkswagen nikoli ni razmišljal, da bi ARVW spravil do serijske zrelosti. Njegov namen je bil prikaz inovativnih tehnik in tehnologij ter poligon za ideje inženirjev. Model je po zaključenem razvoju in pompu v medijih počasi v javnosti utonil v pozabo. A ne v Wolfsburgu, kjer so ga s ponovno obudili najprej leta 2002 v konceptu, potem pa leta 2013 tudi v maloserijskem modelu XL1.
Avtomobilizem.com (Vir: Autoblog. Foto: Volkswagen.)
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen