Nakup avtomobila: kdo in kako izbere?

Prednovoletni čas najbrž res ne more biti izgovor, da bi si nekdo za darilo zaželel avtomobil (no ja, vemo, da so tudi takšni, ki ga dobijo), je pa vseeno čas, ko si marsikdo reče: »Drugo leto pa kupim(o) nov avtomobil.« In potem ta misel kot mali proces teče v ozadju možganov.

Vse se vrti okoli kriterijev in kriterijev ima avtomobil danes dvakrat toliko kot pred desetletjem. Poglejmo najbolj pomembna izhodišča in kriterije.

1. Imidž ali delovni konj?

2. Nov? Rabljen? Vseeno?

3. Cena?

4. Zunanje mere?

5. Notranji prostor?

6. Prtljažnik?

7. Bencin? Dizel? Plin? Hibrid? Elektrika?

8. Resnična poraba?

9. Moč motorja (na kilogram)?

10. Ročni? Samodejni?

11. Dvokolesni pogon? Štirikolesni pogon? Reduktor?

12. Število sedežev?

13. Varnost? Euro NCAP?

14. Višina od tal?

15. Znamka? Znamka in model?

16. Tip vozila (limuzina, kombilimuzina, kupe, športni terenec, pickup, terenec, kabriolet, …)?

17. Barva?

18. Oprema (seznam, dolg nekaj 100 postavk …)?

19. Drugo?

Vsak ima pač svoje prioritete in zagotovo so nekatere smiselne. Kdor je omejen s parkirnim prostorom (ali z majhno garažo), mora iskati avtomobil, ki bo ustrezal z merami. Kdo se pogosto pelje v strm hrib po makadamu, ki ga le dvakrat letno utrdi neki kmet, vmes je pa še zasnežen, mora izbrati učinkovit štirikolesen pogon. Kdor ima štiri otroke, mora izbrati takšnega z dovolj sedeži. Kdor dnevno vozi velike kose česarkoli pač, mora imeti velik prtljažnik. Kdor ima vrt, do katerega pelje kolovoz z visokim srednjim delom, poraščenim s travo, mora poiskati avtomobil z visoko oddaljenostjo od tal. In tako naprej.

A zvečine gre za predsodke. Saj je res, da avtomobilska industrija redno dviguje standarde, toda vsega, kar ponuja, res ni treba imeti. Čeprav se zdi, kot da je nujno imeti vse ali skoraj vse.

Ko nekako izluščiš prioritete od najbolj nujnih do tistih zelo zaželenih, prideš do točke, ko ne gre več naprej. Zato vprašaš. Že nekaj časa je splošno znano, da se kupci v veliki meri zanašajo na informacije s spleta. A spet: nekateri prisegajo na forume, drugi na novinarske zapise, tretji na kaj tretjega, in vsemu temu je, denimo, namenjena tudi pričujoča stran. Tako potem počasi, po trdem delu, ustvarjanju tabele, prebiranju člankov na spletu in, jasno, po debati s prijatelji in znanci, zožiš izbiro na tri.

In tu vstopi gospa. »Tegale!« reče – in problem je rešen. In v tem seveda ni nič slabega.

V upanju uresničitev vseh načrtov in izpolnitev želja, seveda pa srečne in varne kilometre vam želim spodaj podpisani!

Besedilo in foto: Vinko Kernc.