Leta 1972 je Paul Bracq za BMW razvil koncept z imenom BMW Turbo, ki je kasneje postal BMW M1. Vse od razvoja pa do bridkega konca je bil eden najbolj spektakularnih svetovnih športnikov, a na račun številnih napak in slabe karme v svetu vse prepogosto spregledan.
Pri izdelavi je sodelovalo več proizvajalcev
Če je Bracq mož, ki je stal za konceptom, je Jochen Neerpasch tisti, ki se je dejansko podpisal pod M1. Za zunanji videz je poskrbela še ena legenda, Giorgetto Giugiaro z ekipo Ital Design.
V zgodbo je vpleten še Lamborghini, saj so Nemci italijanskega proizvajalca vozil prosili za izdelavo 400 primerkov za potrebe homologacije, s tem pa bi dobili zeleno luč za tekmovanje v ”Group 4”. A do dogovora ni prišlo. Lamborghini se je utapljal v finančnih težavah in kmalu bankrotiral, zato so bili pri BMW-ju primorani 20. aprila 1978 prekiniti pogodbo.
Po tem dogodku so na hitro naredili nov načrt in italijanskemu podjetju Marchese zaupali izdelalo cevnega ogrodja, podjetju TIR izdelavo karoserije iz steklenih vlaken, Ital Design pa je oba kosa združil ter na koncu namestil še potniško kabino. Skoraj končni produkt so potem poslali v Baur v Stuttgartu, kjer so namestili še motor in menjalnik.
A pot se ni končala tukaj. Iz Stuttgarta so poslali avtomobil na zadnjo postajo, oddelek M, kjer so preizkusili ter nastavili vse najmanjše podrobnosti. Po uspešni homologaciji so v dirkalni avto namestiti šestvaljnik iz modela CSL in mu dodati turbinski polnilnik.
Vse se je začelo leta 1972
Neerpasch in M1 sta bila tesno povezana že od vsega začetka. K BMW-ju je prišel leta 1972 ter ustvaril dirkalno podjetje znotraj podjetja, BMW Motorsports GmbH. Kmalu je 3.0 CSL postal dominantna figura v evropskem dirkalnem prostoru, toda tri leta kasneje je bil CSL zastarel ter ni zmogel držati tempa z ostalimi dirkalniki v novonastalem prvenstvu.
Neerpasch je videl rešitev v oživitvi avtomobila s sredinsko postavljenim motorjem, ideja, ki je oživela leta 1972 s konceptom BMW Turbo. Sprva so vodilni zavrnili projekt in se raje usmerili v razvoj nove generacije limuzin, toda očitno je bila ideja dovolj prepričljiva za vstop v dirkaški program.
Sveti gral – M88
Medtem ko je imel CSL motor nameščen spredaj, so se pri razvoju M1 odločili za sredinsko postavitev motorja. Inženirja Martin Braungart in Paul Roche naj bi sprva razvila osemvaljni ali dvanajstvaljni agregat, a so se kasneje usmerili v razvoj 3,5-litrskega šestvaljnika, ki mu bo osnova agregat M49 iz modela 3.0 CSi.
Nastal je M88 – prisilno polnjen bencinski agregat z 204 kilovati. Kasneje so ga s pomočjo dveh turbin za potrebe dirkanja navili na neverjetnih 634 kilovatov. Z najvišjo hitrostjo 265 km/h je bil tiste čase najhitrejše cestno vozilo v Nemčiji.
Nastanek serije Procar
BMW M1 je končno ugledal luč sveta, a dirkaška serija, kjer bi moral dirkati, ni več obstajala, zato so ustvarili novo dirkaško prvenstvo – Procar. Idejna zasnova je bila sila zanimiva – pet najboljših kvalifikantov iz Formule 1 bi vozilo M1 in tekmovalo proti 15 ostalim M1 v lasti zasebnikiov Tekmovanje je bilo samo po sebi zanimivo, toda težave z motorji in mešani občutki gledalcev, kot tudi dirkačev, so poskrbeli za hiter konec.
Turbulentno obdobje
Popoln propad projekta se je zaključil leta 1980. Denarna sredstva za oddelek BMW Motorsports so zmanjšali za skoraj 75 odstotkov in prodali pogodbo dirkaške serije Procar. Pod velikimi pritiski se je zaradi preusmerjanja inženirjev iz cestnih avtomobilov in razvoja prisilno polnjenega štirivaljnika za Formulo 1 znašel Neerpasch, ki je kmalu tudi zapustil BMW.
Prav vsi so se zavedali, da je M1 padel na testu. Razvoj je bil predrag, ni bil zmožen slediti novim spremembam in regulativi. Proizvodnja se je zaključila leta 1980 pri številki 430, od tega je bilo 35-40 dirkalnikov. Ker so limuzine dvajset let prej rešile BMW pred propadom, nemški proizvajalec ni videl smisla v nadaljevanju programa in ga je ukinil
Neerpasch je pustil v svetu avtomobilizma pomemben pečat. Kot se je izkazalo, je bil M1 precej pred časom, za njim pa je stala avtomobilska odličnost. Žal je bil M1 narejen v napačnem obdobju, a morda si je ravno zato prislužil oznako nesmrtnega.
Avtomobilizem.com (Vir: Motor Trend, Car and Driver, Wikipedia, Auto Express, BMW. Foto: BMW.)
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Poklon legendi: BMW M1, superšportnik z žalostnim koncem"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Js sm mel kot mulc tazga igračko od Mehanotehnike Izola na baterije. Komande z baterijami v roki, potem pa kabelček do avta.