Hvala, P1900
Vse se je pravzaprav pričelo z modelom P1900, kabrioletom, ki je imel školjko izdelano iz steklenih vlaken. Assar Gabrielsson, soustanovitelj Volva, je med svojim obiskom ZDA leta 1953 opazil veliko število evropskih športnih kupejev, ki so vozili po tamkajšnjih cestah, še posebej na vzhodni obali in v Kaliforniji. Gabrielsson se je oglasil pri podjetju Glasspar, kjer so se pričeli dogovarjati o izdelavi novega športnega avtomobila. Pri podjetju so izdelovali školjke iz steklenih vlaken za ladje in avtomobile. Gabrielsson je podjetju naročil, da morajo izdelati avtomobil, ki bo slonel na arhitekturi PV444 in bo imel nameščen novi agregat B14B.
Ob koncu leta 1953 so izdelali dva prototipa – kabriolet in kupe. Model so poimenovali P1900 oziroma Volvo Sport. Pri Volvu so se odločili za izdelavo treh prototipov, ki jih bodo prepeljali na Švedsko na dodatna testiranja. Po končanih testih so leta 1956 pričeli s proizvodnjo in marca istega leta sta Helmer Petterson in Pelle Nystrom prevzela P1900 za testiranje v severni Afriki. Na 16.000 kilometrov dolgi poti je imel avto več problemov, kot so pričakovali. Šasija je bila preveč fleksibilna in šibka, vrata so se zaradi slabih tečajev težko odpirala in zapirala, školjka iz steklenih vlaken pa se je hitro obrabila. Po tem testu so prenehali s proizvodnjo in izdelali le 70 primerkov – 3 prototipe ter 67 produkcijskih različic.
Pretresi še pred začetkom
Helmer Petterson je na vsak način želel izdelati športno vozilo. Prepričal je vodstvo, da Volvo nujno potrebuje športni avtomobil, ki bo namenjen izključno tujim trgom. Medtem je njegov sin Pelle v ZDA diplomiral iz oblikovanja in se leta 1957 zaposlil v Italiji pri podjetju Frua. Pri Volvu so se strinjali, da razvijejo avtomobil skupaj z italijanskim karoseristom, saj naj bi ta povezava pomagala dvigniti prodajo. Prav tako so imeli pri Volvu polne vse proizvodne kapacitete, zato bi morali za izdelavo poskrbeti drugje.
Istega leta je podjetje Frua prevzelo svetovno poznano podjetje Ghia, ki je kasneje Volvu priskrbelo prve skice modela. Svojo vizijo je predstavil tudi Petterson, vendar je zamolčal, da je skice narisal njegov sin. Vodstvo je potrdilo zamisel Pettersona, takrat pa jim je povedal, da so prve skice delo njegovega sina. Gunnar Engellau, takratni predsednik Volva, je bil besen. Novega avtomobila ni narisal italijanski oblikovalec in za nadaljnjo obliko ne more skrbeti oblikovalec, ki ni dobil dela. Engellau je poleg tega menil, da je Petterson s svojim dejanjem izdajal poslovne skrivnosti podjetja, saj je vpletel sina brez njihovega dovoljenja.
Težave so rešene
Prepir je bil hitro rešen in z oblikovanjem je nadaljeval Pelle Petterson v okviru podjetja Frua. Projekt so poimenovali 958. Medtem je prišlo do spora med italijanskima podjetjema, zato je Pietro Frua odšel na svoje, z njim pa je odšel tudi Pelle. Proti koncu leta 1957 so izdelali tri prototipe in P958-X1, prvi prototip, decembra predstavili odboru. Bili so izredno zadovoljni z rezultati, zato so zahtevali, da ostane avtomobil takšen kot je, potrebno je bilo le nekaj manjših popravkov. Spomladi naslednjega leta so dokončali prototipa P958-X2 in P958-X3. Zaradi varčevanja so novemu avtomobilu namenili večino delov iz modela Amazon in malenkostno skrajšali medosno razdaljo.
Karmann ali Jensen
Po dokončni potrditvi modela so morali najti še proizvajalca. Helmer Petterson je prvi prototip odpeljal v Nemčijo in obiskal podjetje Karmann. Skoraj so že podpisali pogodbo o izdelavi vozila, ko je zadnji trenutek v zgodbo vstopil Volkswagen in Karmannu prepovedal izdelavo športnega avtomobila. Karmann je takrat za Volkswagen izdeloval neposrednega tekmeca, Karmann Ghio, zato je moral Petterson nadaljevati z iskanjem.
Kontaktirali so še NSU, Hanomag in Drautz, vendar nihče od njih ni dosegal standardov, ki so jih pri Volvu pričakovali. Med iskanjem je bila ustanovljena Evropska gospodarska skupnost, zato so lahko Švedi pričeli iskati še v Veliki Britaniji, s katero so imeli ugoden dogovor o medsebojnem trgovinskem sodelovanju. V oči jim je padel proizvajalec Jensen.
Pri podjetju so lahko pripravili vse zahtevano, saj so bili finančno trdno podjetje. Največjo težavo je predstavljala kapaciteta šasij, ki bi jih morali izdelati, zato so za pomoč prosili britansko podjetje Pressed Steel Fischer. Z največjim izdelovalcem karoserij so se uspešno dogovorili za sodelovanje, zato so lahko z Volvom podpisali pogodbo za izdelavo 10.000 enot.
Leta 1959 so javnosti preko fotografij prvič pokazali povsem nov model P1800. Naslednje leto so drugi prototip P958-X2 pripeljali na salon v Bruslju, vendar so pred proizvodnjo pripravili še nekaj manjših sprememb na odbijaču, izpušni cevi, v maski hladilnika pa je izginila črka V . Zaradi težav pri proizvodnji je prihod P1800 zamudil za eno leto in prvi primerki so zapeljali na ceste šele dve leti po prvi predstavitvi leta 1959.
Sedma sila je bila v trenutku navdušena, saj je bil P1800 poceni športni avtomobil, ki se je povrh vsega še odlično obnašal na cesti. A resnici na ljubo, P1800 ni bil čistokrvni športnik, temveč GT, primeren za vožnjo na daljše razdalje.
Težavam ni bilo videti konca
Zamuda je bila še najmanjša težava, ki je težila Volvo. Prvi primerki so imeli številne težave z barvo, saj je bilo vidnih kar nekaj napak pri njenem nanašanju. Jensen je poleg tega dobil še kar precej slabo izdelanih školjk. Vmes so pri Pressed Steel izgubili originalne kalupe. Če so tukaj težave kmalu odpravili, se je Jensen še vedno bojeval s težavami pri barvanju. Leta 1962 težav nikakor niso zmogli odpraviti, zato je Volvo v Veliko Britanijo poslal nekaj nadzornikov, ki so nenehno bdeli na proizvodnim procesom. A tudi to ni rešilo neprijetnosti. Pri Volvu so kmalu zgradili svoj obrat in proizvodnjo P1800 preselili na domačo Švedsko.
Jensen je izdelal le 6.000 primerkov od načrtovanih 10.000, zato so pri Volvu morali plačati za prekinitev pogodbe. Še vedno so sodelovali s Pressed Steel – Volvo enostavno ni našel zamenjave, zamude pa si niso mogli privoščiti. Z nekaj popravki so pričeli z izdelavo preimenovanega modela 1800 S. Črka S v imenu pomeni Sweden.
Leta 1968 je Pressed Steel prevzela skupina Rootes, Volvo pa je to potezo izkoristil za prekinitev pogodbe. Proizvodnjo so hitro preselili na Švedsko in v tretji četrtini leta 1969 že pričeli z izdelavo povsem švedskega modela 1800.
Kasneje so pri Volvu izdelovali še modela 1800 E in 1800 ES.
Avtomobilizem.com (Vir: VolvoTips, danjedlicka, Wikipedia. Foto: Volvo.)
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen