IHS Automotive predvideva, da bodo do leta 2025 mehki hibridi prevzeli 18 odstotkov evropskega avtomobilskega trga, v istem časovnem okviru naj bi priključni hibridi imeli le 6 odsototni tržni delež, hibridi in električna vozila pa le 3 odstotni delež. Največjo rast trenutno beležijo običajni hibridi, predvsem na račun povečanega uspeha Toyote, ki je tehnologijo razširila na modela RAV4 in C-HR.
Leta 2016 je Toyota v Evropi prodala 232.699 hibridov, kar je 47 odstotkov več kot leta 2015. Po podatkih Jato Dynamics je bilo od tega 41.814 športnih terencev RAV4, na prvih dveh mestih še vedno kraljujeta Yaris in Auris. Na tretje mesto med znamkami se je uvrstil Lexus, prodali so 41.372 hibridov. Toyota želi razširiti ponudbo hibridnega pogona skozi celotno modelno paleto in do leta 2020 zabeležiti prodajo vsaj 50 odstotkov hibridnih vozil, tudi najnovejši član C-HR, ki sploh ni na voljo z dizelskim agregatom, bo v večini gnan s hibridnim pogonom. Ker se Peugeot umika iz hibridnih voda, sta največja konkurenta Kia in Hyundai, prvi veliko stavi na Nira, drugi na družino Ioniq.
Širitev priključnih hibridov
Hyundai in Kia bosta kmalu pripravila še priključna hibrida zgoraj omenjenih modelov ter s tem razširila ponudbo ekološko usmerjenih avtomobilov. Priključni hibridi so v letu 2016 zrasli za 19 odstotkov na 112.300 prodanih enot. Zopet je vse z lahkoto premagal Mitsubishi Outlander PHEV, ki je najbolje prodajani priključni hibrid že od leta 2014 naprej. Kljub temu, da je v lanskem letu prodaja padla za 33 odstotkov na 21.149 prodanih enot avtomobilov, je vsaj za letos odbil napad Nemcev.
Največ je pridobil Volkswagen Passat GTE, s 176-odstotnim dvigom prodaje se je zavihtel na drugo mesto. Golf GTE je izgubil 37 odstotkov, a nazadoval le na tretje mesto. Prodaja priključnih hibridov je že prehitela električna vozila in bo še naprej rasla.
Spreminjajoč se trg
Nizozemska je bila leta 2015 daleč največji trg za priključne hibride, a sta jo v letu 2016 prehitela Velika Britanija in Norveška. Kolaps prodaje so doživeli zaradi vladnega umika davčnih olajšav za službena vozila, v raziskavi so ugotovili, da vozniki svojih vozil enostavno niso polnili. Namesto da bi z nakupom priključnega hibrida zmanjšali izpust CO2, se je zaradi neizkoriščanja potenciala vozil pojavila skrb o povišanju izpustov CO2.
Poleg zanimivih davčnih olajšav na prodajo priključnih hibridov dobro vpliva tudi evropski cikel NEDC, ki je s svojim načinom testiranja zelo radodaren do priključnih hibridov. Dodatno k prodaji primore še nizek izpust CO2, ki v nekaterih državah prinaša manjše davčne obveznosti. A to bi se lahko kmalu spremenilo, saj naj bi novi realni test RDE nekoliko dvignil dobljene vrednosti povprečne porabe goriva.
Prihodnost: mehki hibridi
Proizvajalci vozil in dobavitelji so združeni pri navajanju prednosti mehkih hibridov, ki nimajo visoke cene in so manj kompleksni kot običajni hibridi. Majhni 48-voltni elektromotor je povezan z glavno gredjo in nudi nizkocenoven pospešek iz baterije, ki jo polni energija, pridobljena z regeneracijo zavorne energije.
Suzuki Baleno in Ignis SVHS (Smart Hybrid Vehicle by Suzuki) sta bila prva modela v Evropi z vgrajeno 48-voltno tehnologijo mehkih hibridov. Toda Renault naj bi s prihodom novih modelov naredil največji premik naprej. Prvi model bo Scenic Hybrid Assist, proti koncu leta naj bi mu sledil še Megane. Oba modela bosta uporabljala sistem proizvajalca Continental, o katerem smo že izčrpno pisali. Po prvih predvidevanjih naj bi do leta 2020 na svetu vozilo 4 milijone mehkih hibridov, do leta 2025 pa celo 25 milijonov.
Renault bo tehnologijo sprva namestil na dizelske motorje in šele kasneje na bencinsko gnane modele, saj bo s tem omogočena manjša odvisnost Evrope od dizelskih vozil. Pri Volkswagnu pričakujejo, da bodo zaradi te tehnologije iz ponudbe umaknili najmanjši 1,6-litrski dizelski agregat.
Avtomobilizem.com (Vir: Automotive News Europe. Foto: Renault.)
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen