Na cestah 28 članic EU je bilo v lanskem letu zabeleženih kar 25.845 smrtnih primerov zaradi prometnih nezgod, kar v primerjavi s preteklim letom pomeni zmanjšanje za le 0,6 %. Da bi dosegli zastavljeni načrt do leta 2020 – prepolovitev najhujših nesreč v primerjavi z letom 2010 – bi morale članice v naslednjih letih število primerov zmanjševati za skoraj 8 % letno. Ob tem je v 23 državah članicah, kjer pri poročanju ločijo med lažje in težje poškodovanimi v prometu, na voljo še podatek, da se je število težjih poškodb v primerjavi z letom 2013 povečalo za kar 3 %.
Med 12 državami članicami, kjer se je v lanskem letu povečalo število nesreč s smrtnim izidom, so Francija, Irska, Nemčija in Velika Britanija, po drugi strani pa smo njihovo število uspeli zmanjšati za okvirno desetino v Sloveniji, na Hrvaškem, Finskem, Malti, v Grčiji ter Luksemburgu.
Antonio Avenoso, izvršni direktor ETSC, je ob tem komentiral: “Najnovejši podatki poudarjajo sporočilo, da varnost v cestnem prometu zahteva dosledno politično podporo na najvišji ravni, stalno pazljivost na področju izvrševanja in upravljanja varnostnega omrežja in potrebo, da se odziva na prihajajoče izzive, kot so na primer povečano število ljudi, ki hodijo in kolesarijo, ter starajoča se družba … Slovenija je dobitnica nagrade PIN 2015, saj si zasluži veliko pohvalo za svojo zavezanostjo k robustnim ciljem, za vzpostavitev namenske agencije za varnost v cestnem prometu in za podroben akcijski načrt. Kljub temu pa ima Slovenija pred seboj še veliko dela za zapolnitev vrzeli v primerjavi z najbolj varnimi državami.”
Slovenija je po navedbah ETSC od leta 2001 zmanjšala število smrtnih primerov v prometnih nezgodah za 61 %. Dolgoročni napredek in visoko stopnjo zavezanosti cilju bodo v Bruslju nagradili na posebnem dogodku, kjer bo priznanje v imenu države prevzel minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.
Ob predstavitvi poročila je ETSC pozvala EU k zavezi, da postanejo ključne varnostne tehnologije (kot so na primer samodejno zaviranje v sili, pametni asistenčni sistemi za vzdrževanje hitrosti, pametni opomniki za varnostne pasove potnikov ter naprave za blokiranje vožnje v povezavi z detektorji alkohola) del standardne opreme vseh novih vozil. Predlog revidiranih varnostnih standardov v avtomobilih lahko pričakujemo proti koncu letošnjega leta.
Avtomobilizem.com (Vir: ETSC.)
Mnenja uporabnikov
6 komentarjev za "Sloveniji priznanje za področje cestne varnosti iz Bruslja"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Če narediš policijsko državo (polna politična podpora) in predpišeš smrtno kazen za prekoračitev za 5 km/h (cestna varnost), bomo prvaki, ker bo potem bilanca na cesti celo pozitivna (nemara se bo – ob ničeni smrtnosti na cesti – na nujni vožnji v porodnišnico celo kdo rodil)
Tapravega si našel, haha
pero iz Republike Srbske, pejt spat!
Ti bo potem bolje.
Da ne bo pomote, ni me ustavil, ker sem vozil po omejitvi. Me pa moti, ker čisto vsak dan serjejo s temi radarji, pa ob kontroli prometa te vsakič vpraša, kam greš. Ko bi mu človek najraje rekel “kaj tebe boli kur** če se cel dan za brezveze vozim okoli, obiskujem ljubice itd., moj problem in moje gorivo”. Za take stvari si vzamejo čas tudi ponoči. Da bi pa lovili tiste, ki delajo sranje po cesti, vozijo pijani 24 ur z neizpravnimi, neregistriranimi avti, razne 80+ stare dedke, ki vozijo 60kmh v naselju in izven njega, kretene, ki peljejo v napačno smer po avtocesti, to pa ne. Važno, da se polni proračun in se potem lahko hvali s takimi “priznanji”. Ampak ja, če je kultura cele države taka, potem izjem tudi ni pričakovati.
Nevem čemu bi bila razlika, če te policaj ustavi ob 5ih zjutraj ali ob 15.00 popoldne? Omejitev naj bi veljala za vse ure v dnevu, mesecu, letu.. Razen izjem , predvsem delu na cesti ali čemu podobnega. Kultura je namreč tudi ta, da se držiš omejitev in reda, vsaj tako je možnost, da je država zgledna in poštena. Večina državljanov pa si pač omejitve ter tudi druge podobne stvari, ki jim niso po godu razlaga po svoje, podobno kot je naša država. Vse malo po svoje.
Glede cest se strinjam, imamo slabo vzdrževane. Nekako take, kot je kultura državljanov.