Stella Li, BYD: Upad prodaje baterijsko-električnih vozil je le začasen

Stella Li BYD

BYD DM-i

DM-i-PC

BYD factory

Stella Li BYD

Zaradi svoje vloge pri širitvi BYD v ZDA in Evropo je hitro postala ena najbolj vplivnih avtomobilskih direktoric na svetu. Stella Li je del BYD od leta 1996, proizvajalcu se je pridružila le leto dni po ustanovitvi in bistveno pripomogla k hitri rasti podjetja. Leta 2010 je prevzela delovanje v ZDA, pred tem pa je v BYD ustanovila digitalno-razvojni oddelek, odprla podružnico v Hong Kongu in zasnovala številna nova sodelovanja na tujih trgih, med drugim z Motorolo in Nokio. Na avtomobilskem salonu v Parizu sem imel kot član žirije Autobest priložnost za krajši razgovor z njo.

Za uvod sem jo povprašal o obetih za baterijsko-električne modele v Evropi, predvsem pa kako ona vidi zadnji padec povpraševanja. ” Ja, mislim, da je trenutni padec prodaje baterijsko-električnih vozil začasen, ker so ljudje zmedeni, ne vedo, kaj naj si mislijo ob vseh političnih govorih, poleg tega jih skrbi cena. A mislim, da bo podjetje, ki deluje pravilno, kot je BYD, prineslo nepremagljivo tehnologijo. Oblika je zelo slogovno dovršena, tehnologija pa že primerna in ko bodo ljudje enkrat preizkusili vozilo v vožnji, bodo spremenili svoje mnenje,” je samozavesto poudarila Li in nadaljevala v podobnem tonu. Med drugim je prepričana, da kupec, ki bo v njihovem modelu preživel pol leta, nikoli ne bo želel več sesti v avto s klasičnim pogonom.

“Počasi, korak za korakom bomo spreminjali stvari. Osebno še vedno verjamem, da se bomo v naslednjih nekaj letih morda vrnili na začetek, vendar to ni naš cilj. Naše ambicije niso, da bi imeli tehnologijo, kot so priključni hibridi. Želimo odpreti vrata mnogim lastnikom avtomobilov z notranjim zgorevanjem, ki zdaj imajo priložnost, svobodo in zaupanje, da preizkusijo električna vozila. To je rešitev, to je tisti prelomni trenutek. Mislim, da bo to popolnoma spreminilo tržno situacijo v Evropi.”

Običajno smo manjši trgi pri velikih izvršnih predsednikih spregledani. Razumem, da so v ospredju večji in premožnejši avtomobilski trgi, a težko spregledamo, da so nakupne navade in kupna moč na manjših trgih povsem drugačni. Vedno govorite o velikih načrtih za Evropo, kakšni pa so vaši načrti za manjše trge?

“Želimo pokriti vse trge, v vsaki posamezni državi v evropski regiji. Kot ste slišali v mojih preteklih govorih, smo že dolgo časa govorili o tem. Pojdimo v vsako posamezno državo, ne samo v ZDA in Kanado,” je odprla karte Li. Kdaj bo na vrsti posamezni trg, ni znala povedati. Me je pa med drugim še zanimalo, kako bodo pri kupcih spremenili mišljenje, ki je pri evropskih kupcih trenutno precej zadržano, če ne celo negativno. Kako kupcem razložiti, da so njihovi priključni-hibridi ali baterijsko-električni modeli boljši? “V prvi vrsti je to naša zavezanost evropskemu trgu. Na Madžarskem bomo odpri tovarno in s tem dali jasno sporočilo. Še manjša skrivnost: do konca prihodnjega leta bo na Madžarskem že stekla proizvodnja naših modelov.” Ravno zaradi tega podatka sem moral nekoliko zamakniti objavo najinega pogovora.

Kako torej prepričati kupce, da je ta tehnologija boljša od drugih? “To je dobro vprašanje. To je razlog, zakaj smo morali spremeniti ime in priključnih hibridov pri nas ne imenujemo PHEV. Ime smo spremenili v DM-i, ker želimo izobraziti ljudi. Naš sistem je tak, da se lahko zanašate le na motor ali le na baterije. Z našim modelom DM-i lahko s povsem napolnjeno baterijo prevozite med 80 in 120 kilometri na električno energijo. Ko pa je baterija prazna, preklopite na hibridni sistem. Ta hibridni sistem deluje samostojno, hkrati pa se med seboj pogona koordinirata, torej delujeta vzporedno. Tako boste videli, da bo naš DM-i imel veliko konjskih moči, hitro odzivnost in zelo prijetno vožnjo. Ko preklopite na električno energijo, sploh ne boste čutili prehoda, ta bo nezaznaven. To je edinstvena tehnologija. To je posebna kategorija razvoja, ki jo imenujemo sistem dvojne inteligence (Dual Mode Intelligence System) in ne PHEV. Ne želimo biti umeščeni v to kategorijo. Mislim pa, da je ta DM-i tehnologija že uspešno uvedena na Kitajskem, v Latinski Ameriki, v Braziliji, Mehiki, celo v Španiji in Veliki Britaniji. Ljudje jo obožujejo, ko sedijo v avtu. Veste, ko grejo na testno vožnjo, je rezultat prodaje najvišji. Sto odstotkov strank kupi naš avto. In DM-i postane njihovo sanjsko vozilo. Želijo imeti električni avto, vendar niso imeli prave rešitve. Zdaj jo imajo.”

Veliko se govori o prepovedi vgradnje integriranih vezij, programske opreme in drugih elektronskih naprav, ki so izdelane na Kitajskem. Številni zato še toliko bolj dvomijo o vaših iskrenih namenih. Boste zato preselili proizvodnjo teh delov v Evropo in s tem še dodatno poskušali prepričati evropske kupca? “Mislim, da nikoli ne bi zaupala ameriškim medijem. So nesmiselni. Če imate iPad – 80 odstotkov iPadov je proizvedenih na Kitajskem, BYD pa morda proizvede tretjino pametnih telefonov iPhone na globalni ravni. Kogar skrbi varnost, bi moral zdaj razmisliti, saj vse Apple izdelke proizvaja Kitajska, vse. Če torej govorimo o tehnologiji, samodejni vožnji; vse čipe dobimo od dobaviteljev. Pravzaprav je povpraševanje neomejeno. In tudi Qualcomm in Nvidia, vse te ameriške družbe uporabljamo tudi mi. Smo njihova podjetja za izdelavo in montažo (EMS). O pomanjkljivi varnosti govorijo tisti, ki ne razumejo tehnologije. Mi jih (avtomobile) le sestavljamo. Glavni čip prihaja iz Nvidie. Zdaj sodelujemo tudi z Googlom pri razvoju Google Maps, to je tudi ameriško podjetje,” je Li kar nekoliko dvignila ton ob odgovoru na zadnje vprašanje.

Žal mi je zmanjkalo časa, saj sem imel vprašanj še dovolj na zalogi. Predvsem tistih o dodatnih uvoznih carinah za kitajske baterijsko-električne modele, pa o oblikovni drugačnosti njihovih modelov v primerjavi s preostalimi zahodnimi modeli, pa o izvoru nenavadnih imen modelov in še marsičem drugem. No, saj bodo še priložnosti.

Besedilo: Gašper Pirman. Fotografije: BYD.