Ti pomisleki so z nedavno aretacijo Ruperta Stadlerja dobili svež zagon. Stadler naj bi bil do trenutka aretacije še edini preostali izhodiščni član upravnega odbora v Volkswagnu, ki naj bi imel povezavo z dizelskim škandalom. Preizkovalci so ocenili, da obstaja nevarnost, da bi v sklopu tekočih preiskav lahko vplival na dokaze, zahteval njihov izbris ali uničenje. Zato so ga pridržali v priporu, da bi zmanjšali to nevarnost.
Volkswagen je po aretiraciji Stadlerja ukrepal in na njegovo mesto imenoval Abrahama Schota. Zanimivo pri tem je, da do te zamenjave ni prišlo na zahtevo upravnega odbora, ampak zaradi Stadlerjevega odstopa. Imenovanje namestnika tudi ni bilo hitro in učinkovito saj je odbor o tem razpravljal več ur in na koncu le potrdil Schota.
Poznavalci razmer pravijo, da tokratni primer obotavljanja odbora močno spominja na leto 2015, ko ravno tako ni prišlo do takojšnjega odstopa celotnega upravnega odbora. Ob takratnem odstopu Martina Winterkorna bi bilo najbolj higienično, da bi odstopili tudi vsi ostali člani uprave, a do tega ni prišlo. Pri tem vzbujata skrb dva pogleda na to situacijo. Neodvisno od tega ali so ljudje nedolžni ali ne, je zelo težko vzpostaviti zaupanje v podjetje, če na njegovem vrhu še naprej sedijo isti ljudje, ki so podjetje pripeljali do krize. Drug pogled pa je, da si človek težko predstavlja, da lahko ljudje, ki so s svojim ravnanjem in vodenjem podjetje pripeljali v krizno situacijo, sprejmejo optimalne odločitve, kako pripeljati podjetje iz krize.
Avtomobilizem.com (Vir: Financial Times. Foto: Audi.)
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen