Med dopustom v Revoz
Jelka Kurnik, po rodu iz Novega mesta, že 17 let živi in dela v Franciji, kjer ima v Renaultu trenutno polne roke kot produktni vodja pete generacije Clia. V Revozu se je oglasila na svoj prosti dan, med nekajdnevnim obiskom domovine, da bi z zaposlenimi v tovarni v okviru internega programa korporativne družbene odgovornosti Mobilize delila svoje poglede na vlogo žensk v avtomobilski industriji, mednarodno kariero, iskanje ravnovesja med zasebnim in poslovnim življenjem ter nenazadnje povedala nekaj več o svoji vlogi na projektu Renaultovega najbolje prodajanega modela, ki je še kako pomemben tudi za slovenski Revoz.
Od skupno 4.433.000 izdelanih vozil v Revozu je namreč kar 1.950.000 Cliov različnih generacij (Clio 1: 299.831, Clio 2: 1.495.197, Clio 4: 148.000). V teh dneh pa so tam pričeli s proizvodnjo petega naslednika, za katerega so prepričani, da bo še okrepil položaj Renaultove evropske prodajne uspešnice, v salonih pa ga pričakujemo v začetku jeseni.
Ženske med avtomobili
Ko je govora o vlogi žensk v avtomobilski industriji, seveda ni dvoma, da so tam tako potrebne kot tudi zaželene, saj prispevajo k raznolikosti, ki je označena kot prednost. Avtomobil je namreč, kljub temu, da gre v osnovi za mehanski proizvod in je njegova proizvodnja načeloma industrijska, namenjen tako moškim kot ženskam. Po besedah Kurnikove je avtomobil kot proizvod povsem demokratiziran in v veliki meri odraža družbene trende, industrija pa je spoznala, da potrebuje določeno stopno feminizacije, saj so ženske njihovi pomembni kupci.
Pri uspešnih ženskih predstavnicah avtomobilske industrije pogovor pogosto zanese tudi na temo usklajevanja poslovnih obveznosti z zasebnim življenjem. Ravnovesje je po mnenju Kurnikove težko dosegljivo, kadar obstajajo pomembnejše ambicije na enem ali drugem področju, saj zanemarjeni del življenja posledično prinaša frustracije. Ob povečanih delovnih obremenitvah je za določen čas nujno vzpostaviti prioritete in se osredotočiti na obveznosti, kar pa seveda ne gre brez podpore družine in ne sme trajati predolgo.
Avto za vse
Kurnikova je prepričana, da je Clio v enaki meri ženski in moški avto. Med kupci je po podatkih statistike sicer nekoliko več moških kupcev (55 %), a mora avtomobil kot proizvod odgovarjati na potrebe enega in drugega spola.
Sama kot produktni vodja v osnovi zastopa interese kupcev. V razvoju nove generacije avtomobila mora zato dobro poznati obstoječi model ter tendence na trgu, ki jih je potrebno še projicirati v prihodnost. Pri zasnovi avtomobila se v veliki meri opira na znanje strokovnjakov, ki poznajo trge in potrebe kupcev, na analitike za primerjavo stroškov in vrednosti avtomobila, na specialiste za posamezne vsebinske sklope v vseh modelih (npr. za multimedijske sisteme, vozne lastnosti itd.) ter neposredne informacije iz trgovske mreže, ki signalizirajo, kaj si kupci dejansko želijo.
Rezultat je definicija proizvoda, ki ga mora kot produktni vodja zastopati v pogajanjih z ostalimi področji (program, inženiring …). Rezultat usklajevanj mora biti ekonomsko uspešen avtomobil, ki hkrati ustreza zahtevam kupcev. Po prvih vožnjah prototipov sledijo preverjanja in prilagajanja bodočega serijskega modela.
Pogumna Slovenka je celoten proces označila kot pravo avanturo v človeškem smislu, saj je v proces vključeno ogromno ljudi z različnih področij. Združuje jih svojevrstna kolektivna ambicija, energija, ki doseže emotivni vrhunec v času izdelave prvih enot.
Odlična izvedba projekta je še posebej pomembna pri Cliu, ki za Renault ni le prodajna uspešnica, temveč tudi model, ki odraža učinkovitost znamke v tehnološkem in človeškem smislu ter je znanilec prihodnosti.
Radovednost, učenje, znanje
Na prvi pogled bi si morda kdo težko predstavljal, da ima na videz nežna in krhka rjavolaska dovolj moči, da usklajuje množico strokovnjakov z vseh področij ter se z njimi ob tem še učinkovito pogaja. A je vse jasno, ko nasmejana našteje, česa vsega se je v svoji karieri že lotila.
Po zaključenem študiju na Tehnični fakulteti v Mariboru je Jelka Kurnik doktorirala s področja kemijskega inženirstva na Univerzi v Ljubljani. Ker si je v tistih časih želela delati kot univerzitetni profesor, je začela kot docentka. Kasneje je kot gostujoči profesor poučevala na univerzi NC State v ameriški zvezni državi Severna Karolina, kjer je bila v stalnem kontaktu z industrijo. Tamkajšnji način povezovanja med univerzo in industrijo se ji je zdel zelo dinamičen in motiviran, zato si je želela vsaj nekaj časa ostati vključena v njem. V ZDA je spoznala moža Francoza in življenjska pot jo je popeljala nazaj v Evropo, kjer se je po zaključenem študiju MBA zaposlila v Renaultu. Kljub temu, da si je želela delati na svojem področju specializacije (procesi izgorevanja, oksidacije), so ji v podjetju namenili druge izzive, tako na tehničnih kot tudi na poslovnih področjih (sodelovanje z Nissanom – nabava mehanskih delov, poslovna shema na Kitajskem), preden so jo preusmerili na delo s proizvodi – od mehanskih delov (prispevala pri delu z mehanskimi komponentami za Clio, vključno z njegovo hibridno različico), pa vse do projekta Clia pete generacije.
Ob pregledu vaše poslovne poti postane jasno, da ste pogosto preusmerjali kariero oziroma menjali področja usmeritve in ste znotraj Renaulta naredili res velik prehod čez različne sektorje. Je to značilno za industrijo ali ste, zaradi širine znanja, ki ste ga neprestano še nadgrajevali, kljub vsemu posebnost, morda tudi v primerjavi z moškimi kolegi?
Mislim, da (ženske) vseeno pogosteje menjujemo delovna mesta. S tem, da se mi zdi, da če ostanemo dolgo na enem delovnem mestu, to ni ravno dober znak, ker ne rastemo dovolj hitro, se ne naučimo novih stvari. Mislim, da sistem forsira neko hitro mobilnost, pri čemer je seveda to vedno zelo naporno, zahteva veliko truda, učenja. Vsaj na začetku sem pogosteje menjavala področja, ker so želeli, da se hitro naučim in pridem do nekega delovnega mesta, ki mi je bilo morda namenjeno. Vseeno je bila moja velika težava, in je še vedno, jezik. V Renault sem prišla brez da bi znala francosko, kar je v francoskem podjetju zelo zapleteno. Pri tem sploh nisem delala na področju razvoja, kjer bi lahko komunicirala v angleščini, ampak je bilo na hitro treba govoriti s tovarnami, z vsemi profili ljudi, kar je zahtevalo veliko truda in vztrajnost. Ampak gre čez čas vse veliko lažje in hitreje …
“V Renaultu so predvideli drugačno kariero zame in zato sem začela čisto znova. … izziv je v tem, da ko pridemo v takšno situacijo – kjer nimamo nobenih izkušenj, nobene socialne mreže, kjer ne znamo jezika, nimamo nobene pomoči – se je potrebno zanesti na neko intuicijo, znanje, sposobnost učenja, se vreči v vodo ter krmariti na slepo, pri tem izostriti čute in se zelo dobro prilagoditi. In potem, ko to uspemo, imamo s pridobljenimi izkušnjami neko prednost, ki je drugi nimajo.”
Je v povezavi z vašim delom kot produktnega vodje Clia ob prehodu v proizvodnjo vse zaključeno ali projekt še vedno usmerjate v času medgeneracijskih nadgradenj?
Ja, to se zdaj začenja, ravno prejšnji teden smo pokazali prvi osnutek sprememb, pri čemer zaenkrat še nimamo odziva kupcev. Poskušamo razmišljati tudi o tem, kaj se dogaja na trgu, kaj dela konkurenca. Seveda bomo zelo pozorni na vsak odgovor kupcev. Zelo se pripravljam na to, da bodo junija prvi odzivi kupcev in se bomo septembra že hitro začeli ustrezno prilagajati.
Ob pričetku prodaje bo Clio na voljo z bencinskimi in dizelskimi agregati, leta 2020 naj bi se jim pridružila hibridna izvedenka, ki znotraj pogonskega sklopa združuje 1,5-kilovaturno baterijo, 1.6-litrski agregat TCe in dva elektromotorja. Prav za to sodobno izpeljanko Jelka Kurnik nekoliko obžaluje, da je trgu niso uspeli ponuditi že ob začetku prodaje. Ob tem bo Clio prvi Renaultov model, ki bo predvidoma že v nekaj mesecih po začetku prodaje opcijsko omogočal 2. stopnjo avtonomne vožnje (ob voznikovem nadzoru bo samodejno ohranjal položaj v sredini voznega pasu, prilagajal hitrost glede na spredaj vozeča vozila).
S prehodom na sodobne platforme modeli mersko rastejo in povečujejo izkoristek prostora v notranjosti, hkrati pa z različnimi nadgradnjami, kot so varnostni, povezljivostni, multimedijski sistemi, ki so nekoliko tudi posledica zahtev zakonodaje, vztrajno raste njihova cena. Je ta trend sploh mogoče zaustaviti ali je postalo normalno, da bo model z novo generacijo na račun dodatkov 10, 15 odstotkov dražji kot njegov predhodnik?
To je res nekaj, česar avtomobilska industrija danes ne obvlada. Vsakič, ko poskušamo odgovarjati na nove zahteve okoljske ali varnostne zakonodaje, se sprašujemo, kako zadržati kupce, ker kupna moč, vsaj po mojih informacijah, ne raste. Iščemo možnosti, povsem se zavedamo tega … mislimo, da bodo morda prehodi med segmenti, recimo iz segmenta C (Megane) v segment B (Clio). Zato smo tudi veseli, da smo uspeli zelo povečati prostornino prtljažnika in drugega dela avtomobila – če slučajno potrošniki ne bodo zmogli nakupa večjega avtomobila, jim še vedno ostane ta možnost, pri čemer ponujamo funkcionalnost in udobje višjega segmenta.
Gre za našo veliko skrb, do kam to lahko gre in kako zaščititi potrošnika. Avtomobilska industrija je tukaj na strani kupca.
Besedilo in foto: Urška Radolović.
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Težko pridobljene izkušnje so prednost, ki je drugi nimajo"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Veliko jamranja za boljše počutje. Voziš tisto kar si lahko privoščiš. No vsej jaz sem tak. Večina bo šla preko svojih zmožnosti potem bodo pa zelje jedli.
Pa naj, je bolj zdravo.
“Iščemo možnosti, povsem se zavedamo tega … mislimo, da bodo morda prehodi med segmenti, recimo iz segmenta C (Megane) v segment B (Clio). Zato smo tudi veseli, da smo uspeli zelo povečati prostornino prtljažnika in drugega dela avtomobila – če slučajno potrošniki ne bodo zmogli nakupa večjega avtomobila, jim še vedno ostane ta možnost, pri čemer ponujamo funkcionalnost in udobje višjega segmenta.” Torej, če nimaš za M imaš za C če nimaš za C imaš za T enako je blo v Yugi če nis mel za Golfa si vozu Yuga al Skala 55!
To je že od nekdaj tako in še tudi nekaj časa bo, dokler ne bomo iz kapitalizma prešli v komunizem – če sploh bomo kdaj!!