Audi A6 3.0 TDI (180 kW) Quattro S-Tronic – A8 je le streljal daleč

_MG_0044

_MG_0053

_MG_0088

_MG_0079

_MG_0091

_MG_0137

_MG_0111

_MG_0133

_MG_0142

_MG_0146

_MG_0158

_MG_0162

_MG_0193

_MG_0200

_MG_0203

_MG_0105

SLIKE audi a6 obd1

_MG_0218

SLIKE audi a6 obd2

SLIKE audi a6 obd

_MG_0019

_MG_0081

_MG_0074

_MG_0067

_MG_0035

Najnovejša podoba me prepriča

Na začetku ugotavljam, da je novi A6 opazno oblikovno prenovljen in kot tak najbolj blizu kupejevski sedmici, le ritko ima drugačno. To, da se od spredaj dosti ne loči od admiralske ladje A8, je tudi res. To, da je eleganten in dinamičen obenem, ravno tako drži. Všeč mi je oblikovna skladnost, všeč mi je pozornost do detajlov. Všeč so mi oblikovne rešitve okoli luči, nad odprtinama za kolesi, na prehodu iz strehe v zadek. Priznam, avto mi je všeč.

Prestiž spredaj in…

Tako znam na najkrajši način opisati počutje in občutje, ko odprem voznikova vrata.  Sedem na v štirinajst smeri (upam, da sem prav preštel) nastavljiv, v mehko usnje oblečen sedež. Ta priča o prestižu, le ročno nastavljiv volan majhnih mer in igrive oprijemljivosti pa tudi. Prostora je v vse smeri v izobilju.

Pregledna instrumentna plošča je razkošna, tukaj se nevsiljivo prepletajo analogni merilniki in digitalni prikazovalniki. Prečiščena sredinska konzola na svojem vrhu skriva velik pomičen zaslon, ki grafično prikazuje vse, kar MMI zna. In verjemite, zna veliko. Za in ob mogočni prestavni ročici samodejnega menjalnika je morje stikal, vrtljivih gumbov in drsna plošča, vsi del MMI-ja. Preveč vsega, sem pomišljal po prvih nekaj kilometrih, a že kmalu sem mnenje spremenil. Ni jih preveč, čeprav priznam, da sem bonbončke odkrival še vse dneve testa.

…razkošje zadaj…

Z oznako poslovni avtomobil dostikrat označujejo vozila zgornjega srednjega razreda, kamor sodi tudi A6. Torej se zadaj vozijo potniki, ki so željni razkošja. In tega ima A6 precej. Dobro kontuirani sedeži izdatnih mer zagotavljajo, tudi na daljših poteh, mehkobo in podporo telesa hkrati. Ne glede ali smo dolgini ali bolj majhne rasti, se zadaj nad prostorom in udobjem res ne moremo pritoževati. Razkošje povečujejo stranski in zadnji zatemnitveni roloji in odlično delujoča štiriconska klimatska naprava. Še prtljažnik – njegova odprtina je sorazmerno majhna, pa tudi višina, navkljub ogromni prostornini, ni razkošna.

… je v izdatni meri na voljo le proti doplačilu

Audi, podobno kot ostali premium nemški znamki, mastno služi dvakrat. Ob nič ugodnem nakupu res precej golega avtomobila in ob vplačilu (praktično nujne) dodatne opreme. Te je bilo tokrat za preko 20 evrskih tisočakov, pa med njo ni bilo npr. radarskega tempomata ali pa razširitvenih možnosti za predvajanje avdio datotek. Še samodejna zatemnitev vzvratnega ogledala se dodatno plača.

Vse pa le ni tako črno

Izbor materialov je izredno premišljen, pozornost in preciznost pri vgradnji pa ena večjih med konkurenco. Kljub trudu prav nikjer nisem opazil nikakršne šlamparije.

Pravi pogon – zmogljiv in varčen

Na trenutke se zdi mi je zdelo, da trilitrski dizel sploh ni dizel, temveč kar bencinec, tako pridušeno in kultivirano je deloval. Ne sicer ob mrzlem zagonu ali pri nižjih hitrostih, tu sem v praksi še občutil TDI pod pokrovom. V ostalih režimih vožnje pa so me navduševale zmogljivosti, odsotnost zamika podajanja moči, kultiviranost in veselje do vrtenja. In za piko na i je motor varčen. Res varčen. Nekaj k nizki porabi prispeva izdatna uporaba aluminija pri gradnji vozila, sama učinkovitost motorja in menjalnik. Velik dodaten prispevek prida sistem varčevanja z gorivom efficiency, ki vključuje tudi sistem start-stop. Za porabo dobrih šest litrov na sto se nisem naprezal, pa tudi skupno testno povprečje je, glede na maso, moč in razred vozila, eno najugodnejših sploh.

S-tronic kot edina možnost je najboljša možnost

Dvosklopkovni, sedemstopenjski samodejni menjalnik zna… vse. In to zelo dobro. Hipno se je odzival na spremembe načina vožnje, ko sem nalašč preverjal njegovo zmožnost prilagajanja. Pred ovinkom je večinoma zgledno prestavil navzdol in nikoli ni »trmoglavil« v visokih vrtljajih, če to ni bilo nujno, ali mu tega nisem zaukazal z ročnim pretikanjem. Prva liga, bi rekel najstnik.

V vožnji – udobje in dinamika z roko v roki

Lahkost gradnje ter vrsta možnosti prilagajanja trdote podvozja so porok za odzivnost, natančnost vodenja, udobje in varno premagovanje kilometrov. Sistem prilagajanja delovanja volana, vzmetenja, ter motorja ima tri stopnje, pri čemer je zares sprejemljiva le comfort. V njej je A6 to, kar mora biti. Suveren in udoben hkrati. Najtrša nastavitev dynamic je pretrd športni program, po mojem mnenju namenjen le Audijevemu dokazovanju, da je lahko limuzina tudi (na pol) športni avto. Delovanje štirikolesnega pogona nikoli nisem občutil, kar je verjetno največja hvala prenosu moči. Še tako grobo speljevanje je pospremil le močan sunek 500 njutonmetrov navora motorja v hrbet in nikoli škripanje gum.

Tako lahkotno se pelje, tako neposreden odziv ima volan tudi v zaprtih ovinkih, da skoraj pozabim, da avto tehta preko 1,7 tone, ko močno zaviram. Ne da bi takrat dobil potno srago na čelo, ker bi bile zavore neučinkovite, ali da bi avto bočno zdrsnil. Le takrat, ob močnih zaviranjih, se namreč zavem, da ne vozim majhnega avta, ampak skoraj pet metrov dolgo limuzino.

Pod črto

Drzno trdim, da je A6 najbolj »prava« limuzina med Audiji sploh. Bral sem, da je Mercedes promoviral svoj razred E – neposredno konkurenco A6, kot najbolj mercedesovski, za ljubitelje najbolj tradicionalnih prednosti znamke s trikrako zvezdo na pokrovu. Zato zapišem še, da je A6 najbolj audijevski Audi ta hip. Moderno oblikovan, a še vedno tradicionalen, kar A7 ni. Prestižen in velik skoraj kot A8 in prostoren tudi skoraj toliko, a precej cenejši, bolj vozniški, še vedno nadvse intimen in »na tej strani«. S tem mislim na strani vseh, ki si ga lahko, ob nadpovprečno dobri plači in namenskem varčevanju, še lahko privoščijo. Že varčujete?

Tekst in fotografije: surda

Uradna stran: Audi A6 sedan