Bo SUV pravi?
V vzvratnem ogledalu sem si ogledovala voznika, ki je »v nizkem štartu« zavzel sredinski položaj med voznim in prehitevalnim pasom. V poziciji napete vzmeti je oprezal, kako bi vskočil v neznatno špranjo v neprekinjeni koloni na obeh pasovih in tako prispel na cilj celih 39 sekund prej kot ostali. Premišljevala sem, da na prednjem sedežu vozi dečka, starega kakšnih deset let, pa ga to v ničemer ne zadržuje, da se ne bi lepil na zadek mojega vozila. Če temu dodam še motoriste, ki so si ločevalno črto zamislili kot poseben vozni pas in kljubovali načelom varne vožnje, sem bila (kot že tolikokrat) vesela, da z družino sedim v SUV-u. Bolj bi me razveselilo le, če bi sedeli v oklepniku.
Moja razlaga zagotovo ni strogo racionalna, pomaga pa pri prepričevanju potencialnih kupcev, ki si svoje novo vozilo izbirajo v razredu srednje velikih športno terenskih križancev. Višji položaj sedenja potnikov ter prostorna in prilagodljiva notranjost sta dva dobra prodajna aduta, ki lahko odločilno vplivata na izbiro. Potem se znajdete pred velikim naborom možnosti, kjer bolj ali manj odloča le še vaš »doseg« v smislu omejitev družinskega proračuna. Tu se Captiva znajde v dokaj dobrem položaju: ni sicer med najcenejšimi, kjer vlada pred kratkim testirana Dacia Duster, ima pa dobro razmerje cene in opremljenosti.
Zunanjost in notranjost
Z dinamičnim izgledom vleče nase poglede mimoidočih, še posebej v biserno beli barvi z izrazito masko in zlatim Chevroletovim znakom. Deluje športno, moderno in ji na prvi pogled res nič ne manjka (no, morda nekoliko večja platišča). Zato je razumljiv upad navdušenja po prvem ogledu notranjosti, saj je tam, ob pregledu voznikovega delovnega območja, opaziti precej neizrazitih, neusklajenih, celo zastarelih potez. In ravno tam se najde tudi največ moteče plastike.
Zato se Captiva oddolži s preostankom notranjosti. Spremenljivi značaj potniškega prostora je prednost, ki jo po mojem mnenju pričakujejo uporabniki vozila v tem segmentu. Zadnja vrsta sedežev je res sicer bolj »za zraven«, saj zagotavlja več otroškega veselja kot praktične uporabnosti, pa vendar: sedeža sta na mestu in po potrebi jih je mogoče koristno uporabiti.
Še bolj kot dodatna sedeža je koristna množica kombinacij, ki naredijo prostor tam, kjer ga v danem trenutku najbolj potrebujete. V skrajni možnosti se celoten potniški prostor za prednjima sedežema spremeni v prtljažni prostor z ravnim dnom. In že ste pripravljeni na prevoz omare, za katerega bi vam v bližnji prodajalni pohištva zaračunali kakšnih 10 do 20 evrov.
Voznikov sedež je dobro izoblikovan in nastavljiv, seveda pa velja povedati, da sem ga uporabljala v vsakdanji vožnji (torej brez pretiranih bočnih nagibov). Nekoliko nerodno je le nastavljanje prednjih vzglavnikov, ki jih je potrebno s pravilnim potegom in naknadnim potiskom spraviti na želeno mesto, saj je sicer sedenje povsem nenaravno.
Podporni program
Kljub temu, da merilniki in prikazovalniki niso očem privlačni, vozniku ponujajo večino potrebnih informacij. Radio s CD predvajalnikom je opremljen s sistemom Bluetooth® za prostoročno telefoniranje ter ga je mogoče upravljati ob volanu, prav tam pa se znajdejo tudi namestitve tempomata.
Pravi podporni program pa se skriva v še nekaj prisotnih sistemih: aktivni štirikolesni pogon se vklopi samodejno, ko zazna zdrsavanje prednjih koles. Ob tem je Captiva opremljena s sistemom pomoči pri speljevanju navkreber ter sistemom omejitve hitrosti pri spustu navzdol, ki ga aktiviramo s pritiskom na gumb. Prav tako lahko s pritiskom na gumb izključite delovanje sistema elektronske stabilnosti vozila ter se preizkusite v vožnji v lastni režiji.
Pa »moja« Captiva?
Za začetek premišljevanja sem se najprej opomnila na dejstvo, da gre za vozilo, ki ni niti majhno niti okolju prijazno. Prav tako ga, glede na izhodiščno ceno, ne kupujejo ljudje, ki v resnici potrebujejo zgolj terenca s štirikolesnim pogonom, saj je mogoče dobiti v tem razredu na trgu bistveno cenejši avtomobil.
V tem primeru se je bilo najlažje osredotočiti, kaj bi testni Captivi dodala ali spremenila v primeru, da bi bilo vozilo namenjeno meni. Za začetek bi zagotovo ostala pri izbiri močnejšega motorja s 184 konjskimi močmi, saj je v veliko pomoč pri želenem upravljanju z dvotonskim vozilom. Dodala bi mu le avtomatski menjalnik za doplačilo 560 evrov, kar se mi ne zdi pretirano. In zaključila v pravem razsipnem potrošniškem duhu na razred višji opremi LT Plus, ki za dodatek 1.300 evrov ponuja še usnjeno oblazinjenje ter dimenzijo večja platišča. Toliko o racionalnosti.
Še kratka misel v povezavi z uvodom: vzdrževalcem ljubljanske obvoznice, ki so med preteklim vikendom hrabro preplastili del med Celovško in Dunajsko cesto, namenjam v razmislek preprosto idejo. Ne bi bilo slabo, da bi takoj po zaključku del (ko ni nikjer več niti strojev niti delavcev) odstranili še stožce in voznikom v nedeljski večerni gneči omogočili uporabo obeh voznih pasov. Neskončno bi jim bili hvaležni.
Več o Chevrolet Captivi na uradni strani.
Besedilo: Urška Radolović
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Chevrolet Captiva 2.2. LT – Pripravna in všečna"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Potem nisem šel niti na test – razlog: prve captive naj bi bile dobavljive šele v pomladnih mesecih 😮 :/
“Še kratka misel v povezavi z uvodom: vzdrževalcem ljubljanske obvoznice, ki so med preteklim vikendom hrabro preplastili del med Celovško in Dunajsko cesto, namenjam v razmislek preprosto idejo. Ne bi bilo slabo, da bi takoj po zaključku del (ko ni nikjer več niti strojev niti delavcev) odstranili še stožce in voznikom v nedeljski večerni gneči omogočili uporabo obeh voznih pasov. Neskončno bi jim bili hvaležni.”
Nisem strokovnjak za cestogradnje in asfaltiranje, toda dopuščam možnost, da nov asfalt potrebuje določen čas, da se utrdi.
Drugače pa, Urškin pristop k testom mi je všeč. Urška, le tako naprej!
Odličen test. Bo treba jo preverit v salon.
Dober test. Velika razlika v primerjavi z ostalimi mediji. Tale stran je pravo odkritje!