Za osvežitev spomina: Audi Steppenwolf je bil konceptni avto, pri katerem je šlo v osnovi za predelavo prve generacije modela TT v nekaj podobnega, kot so današnji mali SUV-ji. Poleg ostalih kozmetičnih popravkov so bile njegove glavne posebnosti 3,2-litrski bencinski VR6 motor, ogromna kolesa, privzdignjeno podvozje in štiristopenjsko po višini nastavljivo vzmetenje, ki so si ga sposodili iz takratnega Audija (A6) Allroada. Četudi je bila že takratna zamisel marsikomu zelo všeč, med drugim tudi meni, pa se je do njegove uresničitve v podobi serijskega Q3 zgodilo več olimpijskih iger in preteklo veliko vode, Nemci pa so do nje prišli šele z vmesnimi postanki v podobi petmetrskega Q7 in za evropske ceste nekoliko bolj znosnega Q5. No, kakorkoli že, zdaj je tu in verjamem, da bo tu tudi ostal.
Za razliko od Steppenwolfa, ki je bil osnovan na takrat aktualni platformi PQ34, je Q3 osnovan na podvozju PQ35. Če upoštevam dobro poznano dejstvo, da se novi A3, Volkswagen Golf, Seat Leon in podobni zdaj že vozijo na prilagodljivi platformi MQB, je jasno, da gre pri Q3 za zdaj že »staro« tehniko. A da staro ni nujno tudi slabše oziroma slabo dokazuje tudi Q3.
Posrečena kombinacija
Tako je v Q3 Audijevim inženirjem uspela posrečena kombinacija dinamike in udobja vožnje, saj mali Q na dolgih poteh nikoli ne utruja s pretirano trdoto vzmetenja, med ovinki pa zmore še vedno dovolj uspešno kljubovati prečnemu nagibanju karoserije, da potniki ne bodo zboleli za morsko boleznijo. Jasno je, da se med izrazito ostro vožnjo skozi zaprte ovinke ne more resneje postaviti po robu recimo bolj kompaktno grajenemu A3, a kdor o tovrstnem miniaturnem »terencu« sploh razmišlja oziroma si ga celo privošči, o norenju skozi ovinke zelo verjetno niti ne razmišlja. Po tej plati ga torej prednost lažjega A3 ne bi smela pretirano motiti.
Presenečenje
Audijevi oblikovalci so se gotovo trudili doseči obratno, a Q3 z merskimi razmerji in zaobljenostjo karoserije bolj spominja na napihnjenega A3 kot pa na robatega terenca. Enako terenske robatosti tudi v kabini ni zaznati, saj tam prevladuje znano oblikovanje in dražji ter na otip prijetni materiali. Izjemo predstavljata le sredinska konzola ter spodnji del armaturne plošče, ki sta presenetljivo izdelana iz trde plastike. Odstopek, ki ga nisem vajen iz ostalih modelov s štirimi krogi in zagotovo ni ljub lastnikom »Qtrojk«.
Tudi ureditev voznikovega delovnega prostora je v osnovi značilno audijevska, izjema je le bolj pokončen položaj sedenja spredaj in zadaj ter manj ugoden položaj stikal ter vrtljivo-potisnega gumba sistema MMI. V nasprotju z na sredinsko konzolo nameščenimi stikali je uporabniku nedvomno veliko bolj domača namestitev stikal med sedeža, kot recimo pri novem A3 in ostalih večjih Audijih. Čez samo pokončno sedenje nimam posebnih pripomb, prej nasprotno. Prav njemu se imajo potniki na zadnji klopi zahvaliti, da vzdolžnega prostora za njihova kolena ne bo zmanjkalo tako hitro kot recimo v prejšnji generaciji Audija A3 in je s tem nekako na ravni prostornosti svežega A3 Sportbacka. Bolj naprej pomaknjena sedala poskrbijo tudi za kar zajeten osnovni prtljažnik.
Dovolj je
V nasprotju s Steppenwolfom, ki ga je gnal 3,2-litrski šestvaljni bencinar, Q3 šestvaljnega motorja sploh nima v ponudbi. Vseh pet motorizacij namreč predstavljajo tlačno polnjeni štirivaljniki. Trije so turbobencinarji, dva pa turbodizla. Glede na avtomobilski trg v Sloveniji dobi človek občutek, da je avtomobilskim tržnikom uspelo prepričati Slovence, da je ena in edina prava izbira motorizacije za nov avto turbodizelski motor. Delna posledica tega »dosežka« je, da so praktično vsi »terenci« v Sloveniji gnani z dizelskim motorjem in tudi tokratni testni primerek ni bil nobena izjema.
Tokrat preizkušeni 103-kilovatni 2.0 TDI je vstopna turbodizelska motorizacija za Q3. Kljub pridevniku »vstopni« se predvsem po zaslugi 320 njutenmetrov na cesti izkaže kot zelo dobra izbira. Moči sicer ni na odmet, a bi 140 »konjev« za pokritje želja predvidoma dinamično bolj zadržanih kupcev Q3 vendarle moralo zadostovati. Audi ponuja v Q3 možnost tako ročnega kot tudi samodejnega dvosklopkovnega DSG menjalnika. A to ponudbo spremlja manj simpatični drobni tisk. Namreč, ročni šeststopenjski menjalnik je rezerviran samo za šibkejšega 2.0 TDI, dvosklopkovni DSG pa za močnejšega 130-kilovatnega TDI-ja. Naj mi že kakšen Audijev tržnik pove, čemu – razen seveda dodatnemu »lupljenju« kupcev – je namenjeno to omejevanje ponudbe? Prepričan sem namreč, da tehničnih razlogov za tovrstno pogojevanje ni.
Posledica drugačnega dojemanja
Čeprav mi je konceptni Steppenwolf leta 2000 skozi fotografije deloval všečno, pa mi njegova velikoserijska upodobitev v obliki Q3 ne več tako zelo. A to ni samo stvar avta, temveč predvsem mojega spremenjenega pogleda na avtomobile. S takratnega izrazito površinskega ocenjevanja avtov, predvsem na osnovi njihovega videza, sem do danes, po več kot 500.000 prevoženih kilometrih s skupno skoraj 700 testnimi avti, svoje dojemanje avtomobilov odločno spremenil. Danes se mi zdi oblika avta postranskega pomena in mi dosti več šteje v njem vgrajena tehnika, vozne karakteristike in podobno.
Drugačno dojemanje avtov se še posebej močno odraža na terencih, še toliko bolj pa na »šminka terencih«, ki se mi zdijo precej nesmiseln nakup. Razen privzdignjenega položaja za volanom uporabniku objektivno gledano ne ponujajo kaj dosti koristnega. Slabša aerodinamika in večja lastna masa avta se odražata na večji porabi goriva in slabših zmogljivostih. Višje nasajena karoserija običajno zahteva svoj davek še na dinamiki ali udobju vožnje, ponekod pa celo kar na obeh hkrati.
Po drugi strani jih imajo avtomobilski proizvajalci zelo radi, saj lahko z njimi od kupcev, za tehnično gledano zelo podoben paket avta kot so podobno velike kombilimuzine, karavani in ostalo, izvleči več denarja in s tem več zaslužka.
Neodvisno od mojega »čudaškega« pogleda na avtomobile pa menim, da se bo Audi Q3, podobno kot BMW-jev X1, prihajajoči Mercedes-Benz GLA in ostali podobno veliki »mehki terenci« prodajal (še preveč) dobro. Ne trdim, da je ta prodaja neupravičena, saj zaznamujejo Q3 številne odlike, a sam bi se pred takšno odločitvijo veliko raje ozrl k novemu A3 Sportbacku. A to je le moje hipotetično razmišljanje in nič drugega.
Več o Audiju Q3 si preberite na uradni strani.
Besedilo in fotografije: Peter Humar
Mnenja uporabnikov
11 komentarjev za "Audi Q3 2.0 TDI Quattro – Uresničenje Steppenwolfa"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Kaj pa fiatova 500 serija? čeprav njim ni ravno uspel ta prenos oblike na večja vozila :S al pa 100 verzij minija… grejo pa res vsi proizvajalci v to smer, tudi nova C klasa zgleda kot majhna S klasa, samo mene to ne moti, bi jo takoj imel in mi je v tem rangu najlepši avto (C klasa)
Ne vem kdo jim to zameri,jaz sem napisal,kapa dol.
Ja, ker imajo zelo veliko modelov in se dobro prodajajo. Se pravi, da glavna zamera Audiju je njegov uspeh? 😀
seveda so tudi drugi,ampak pri audiju je to najbolj očitno
Meni je Q3 zaradi bočne linije katastrofalno grd in se strinjam, da so Audiji (in VW-ji) večinoma precej podobni med sabo, ampak bi lahko vseeno določeni “kritiki” skapirali, da še zdaleč niso edini. Te taktike se že kar nekaj let poslužuje veliko znamk, sploh če gledamo avte podobnih generacij. Če gre VAG-u to najbolje od rok, še ni treba tega toliko kritizirat, ker “vašim” znamkam ne gre tako dobro. @xxl: Pri Alfi je pa ta taktika sprejemljiva, ker imajo porazno prodajo?