Prvih pet minut
Glede na to, da sem si jo od zunaj in znotraj dodobra ogledala že v vožnji na jesensko predstavitev, to pravzaprav ni bilo najino prvo srečanje. V notranjosti me je pričakal pošteno očiščen voznikov delovni prostor, saj so pri Oplu zavezali usta vsem tistim, ki so se pritoževali nad velikim številom stikal in gumbov. Dvakrat 8-palčna, velik sredinski zaslon in nastavljiv digitalni prikazovalnik podatkov pred voznikom, se mi zdita pregledna in všečna; pohvalno je še, da se v menijih znajde celo slovenski jezik. Odveč pa ne bo niti dejstvo, da se lahko spoznavanja svojega sistema IntelliLink naučite s pomočjo video predstavitev, kar bo zelo všeč tistim, ki so se preko YouTubea naučili tako priprave popolnega biftka kot tudi igranja kitare.
Pa je vseeno drugače, ko prevzameš avto v test, saj je eden od prvih korakov spajanje bolj ali manj pametnega telefona in čiščenje starih potovalnih podatkov, kjer tega že niso storili. Se je pa našel šaljivec, ki je digitalni prikaz hitrosti prenastavil iz običajnih metričnih v malo manj uporabne imperialne enote mere. In ker bi varuhom reda težje pojasnila, zakaj se je po zadnji obširni kvalitativni prenovi Insignie občutek vožnje pri 40 miljah na uro zdel zelo podoben tisti pri 40 kilometrih na uro, sem se najprej pozabavala s to nepriliko. In spotoma “prehodila” večino obsežnih izbirnih menijev na voznikovem in centralnem prikazovalniku podatkov, kjer si vsakdo lahko dodobra prilagodi uporabniško doživetje svoje Insignie. A za to, razumljivo, potrebuje nekaj več časa.
Korak bližje osebnim računalnikom
Tipke na volanskem obroču so stara in zanesljiva rešitev, vrtljivi izbirni gumbi in zasloni na dotik pa čedalje bolj običajen del opreme za interakcijo potnikov z zabavno informacijskim sistemom. Po drugi strani sledilne ploščice v avtomobilih niso tako razširjene. Zato pa jo sama vsak dan dodobra predrsam na prenosniku in priznam, da sem v prvih trenutkih v Insignii imela prevelika pričakovanja.
Kljub temu, da upravljanje z drsenjem enega, dveh ali treh prstov ter izbiranje s pritiskom sledilne ploščice in stranskimi gumbi deluje bolj ali manj zanesljivo in postane z vajo bolj preprosto, seveda ne bi smela pričakovati odzivnosti osebnega računalnika. Drugi zadržek pri uporabi pa je nekoliko nesrečna postavitev na sredinski konzoli, saj je bila sledilna ploščica za mojo višino (170 cm) in posledično postavitev voznikovega sedeža nameščena nekoliko preveč zadaj.
Nove tehnologije so dobrodošle, še posebej če intuitivno sledijo izkušnjam z drugih področij življenja. Se bo pač zgodilo, da bosta vaša otroka bistveno bolje in lažje osvojila nastavitve družinskega avtomobila, ampak saj sta vas verjetno naučila že marsikaterega koristnega trika na vašem pametnem telefonu in tabličnem računalniku.
Po poteh, ne stranpoteh
Paket Insignie Country Tourer zajema vidne zunanje detajle, kot so zaščitni elementi karoserije in dvojna izpušna cev, 20 mm višji odmik od podlage ter nenazadnje štirikolesni pogon s prilagodljivim razdelilnikom navora. Ampak – saj te zgodbe ni treba ponavljati, kajne? Večina Country Tourerjev se bo premikala izključno po cestah, čeprav so pri nas nekatere zaradi slabega vzdrževanja že skoraj podobne terenskim poligonom. Morda kakšen makadam, utrjena gozdna pot, če bo lastnik bolj avanturistično nastrojen – za veliko večino voženj pa je še najbolj pomembno, da si človek lahko enostavno namesti stopnjo želene dinamike oziroma udobja v avtomobilu, kar je v našem primeru urejeno v trenutku z enostavnim pritiskom na gumb.
Kot je značilno za ta razred avtomobilov, je vozniku na voljo veliko število takšnih in drugačnih elektronskih pomočnikov. Od bolj prikritih, ki skrbijo za stabilnost na cesti in vskočijo v kočljivih situacijah, do drugih, ki vas in vse ostale relevantne udeležence uvrščajo v čas in prostor. Vidljivost, mrtvi koti, absolutna in relativna hitrost, položaj na vozišču in na zemljevidu, prometni znaki, ki ste jih morda spregledali – elektronika nadzoruje večino dogajanja, vi pa si z njo pomagate glede na lastne želje in potrebe.
V tvidu ali kolesarskem dresu
Kar mi je bilo pri Insignii všeč že od začetka, je njena kameleonska prilagodljivost različnim profilom kupcev. Čeprav si v Country Tourerju najlažje predstavljam aktivno družino, ki svoj prosti čas preživlja v naravi, jo bo za svojo brez zadržkov lahko vzel tudi elegantni par v srednjih letih. Še bolj zanimiva za širši krog kupcev je postala odkar je dostopna tudi s prednjim pogonom za skoraj štiri tisočake nižjo ceno. Ob takšni razliki se človek sicer že vpraša, koliko je zanj vreden štirikolesni pogon. Ampak, ali s tem Country Tourer ne izgubi svojega pravega čara?
Več na uradni strani.
Besedilo in foto: Urška Radolović
Mnenja uporabnikov
41 komentarjev za "Opel Insignia Country Tourer 2.0 CDTI (120 kW) 4×4 – Trendovska"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Tole je precej len motor, če vzamemo, da imaš za podoben denar na razpolago npr. Subaru Legacy 2.0 D z manjšo močjo (110 kW), večjo težo (1677 kg), pa vseeno dobiš za več kot sekundo boljše pospeške (9,6 s) ob enaki končni hitrosti in porabi ter jasno stalnim 4×4. Zame tu dileme ni.
ahahahaha…samo bedaki in konji… OPELJ je pač zakon!-deal with it!
@tommy jah no res ne bereš strokovnih revij… kakšen poznavalec pa si? Ravno prebral en strokoven članek evropske revije, ki ni dojče proizvod in ja res…. Takle model insignie je na testu z večjim in dvakrat drazjem A6 allroadom pometla z njim v vseh kategorijah… Jah res je čas, da se sprijaznimo, da ni več svete trojice na vrhu ampak se jim je pridružil še opel!!! Tako, da prosim ljudje, da ne bomo živeli v zmoti… Trojice ni več ampak je sedaj sveta štirica…. Bravo opel!! lp
tommy, očitno ne bereš nobenih strokovnih revij 😉
Tukaj si predvsem ti zafrustriran in nerazgledan. Konkurenca temu avtu so A4 Allroad, Passat Alltrack, 508 RXH. A6 Alltracku lahko tale Insignia konkurira le v tvojih opelovskih mokrih sanjah. 😉