Zakaj BMW?
Fundamentalnim ljubiteljem prestižne bavarske znamke je sicer slednje vprašanje najverjetneje bolj odvečno kot vesoljni moški populaciji (Eric Maj Potočnik izvzet) cunjice na zagorelem telesu Adriane Lima. Trg je že davno pokazal in dokazal, da potrebuje v vsakem od avtomobilskih razredov tudi predstavnike eminentnih znamk, pri katerih je strogo racionalno razmišljanje povsem nesmiselno. In če se v garaži že bohoti družinski X5, potem naj se žena prevaža naokrog vsaj z manjšim, a še vedno dovolj prepričljivim BMW-jem serije 1.
Kljub temu, da se pri predstavnikih luksuznih znamk včasih srečamo tudi s kakšnimi precej sumljivimi dizajnerskimi poskusi, ki bi bili sicer pri kakšnem Ssangyongu predmet gromkega posmeha, pa se BMW-jevci pri novi generaciji serije 1 niso podajali v sfere dvomljivega okusa. Ter oblikovno le nežno nadaljevali začrtano pot prve, precej uspešne generacije. Četudi oblika morda ni vsem všečna, pa deluje njegova silhueta precej napadalno ter daje bližnji in daljni okolici vedeti, da gre za čistokrvnega BMW-ja, pri katerem ni nobenega dvoma, da bi šlo za kakšnega nizkocenovneža, vrednega 9.990 evrov. Pa čeprav bi se dalo kar precej debatirati o sprednjih lučeh, ki spominjajo na presenečene oči mladega kužka (glej reklamo spodaj!), ali pa o rahli »koreizaciji« zadka. Da pa bi bi na enko natikali platišča, manjša od 17 palcev, bi najverjetneje pomenilo večji smrtni greh kot obuti bele nogavice k temno sivi Pal Zileri poslovni obleki.
Zunanjost sicer dodatno olepša M športni paket, z 10 mm spuščenim podvozjem pri katerem celo Valencia oranžna karoserijska barva deluje zelo mikavno in poskrbi za obračanje glav mimoidočih. A celota le ne dosega kakšne Alfine sladostrastnosti ter celo (o moj bog!) novodobne Hyundajeve fluidne skladnosti. Torej zakaj sploh BMW? Odgovor se skriva v …
Zakaj BMW-jeva enka?
Bolj utesnjen od Golfa. Bistveno manjši prtljažnik od Civica. Kljub povečanju medosne razdalje za 30 mm v primerjavi s prejšnjo generacijo ter posledično boljši prostornosti na zadnji klopi, je le ta še vedno na stopnji kakšnega Renault Twinga. Notranji materiali še vedno za odtenek slabši kot pri konkurenčnemu Audiju. A nikakor ne slabi, da ne bo pomote! Stvar navade pomeni specifično BMW-jev vklop smernikov, ki vsaj na začetku nevajenemu vozniku ne ponudi prave povratne informacije obvolanske ročice. Je zaradi tega moč opaziti na cesti marsikaterega BMW-ja brez uporabljenih smernikov?
A se po drugi strani odkupi s povsem nezamenljivo ter zelo značilno BMW-jevo notranjo arhitekturo, katere rdečo nit je moč opaziti tako v najcenejši enki na eni strani, kot tudi v X6 ali pa celo seriji 7 na drugi strani. Navdušuje izvrsten položaj voznika, h kateremu pripomore detajlna električna nastavljivost sedeža z obrobami iz alkanatre, antracitne barve. Voznik ima na voljo celo električno nastavitev bočnega oprijema in je lahko povsem brez skrbi, da bi ga v kakšnem hitreje voženem levem ovinku katapultiralo proti »vibrator« prestavni ročici. Na semaforju pa bi znali biti celo deležni precej nezaupljivih pogledov, ko bi vas opazovali, kako si z jezikom oblizujete ustnici ter nežno božate odlično oprijemljiv volanski obroč. In se čudili s kakšnim fetišistom imajo opravka.
Občutke perfekcije pa kaj kmalu razblini pogled proti ceniku dodatne opreme, kjer te, bolj kot rektalni pregled hemoroidov, zbode podatek, da je potrebno kar 285 evrsko doplačilo za ledveni opori prednjih sedežev! Za to ceno bi človek pričakoval v paketu še dodatno maserko, ki bi me božala … tam nekje zadaj! V letu gospodovem 2012 bi sam ob osnovni ceni dobrih 29 evrskih tisočakov ponižno pričakoval tudi, da bi med serijsko opremo našel vsaj USB priključek. Ampak bavarski proizvajalec si to lahko enostavno privošči, dobro vedoč, da je v dandanašnjem svetu še vedno dovolj dam in damic, ki so dovolj osveščene in vedo, da ni vsak avtomobilski sedež primeren za odlaganje Louis Vuitton pasje torbice, v kateri se skriva čivava.
A vendarle, zakaj BMW-jeva enka? Odgovor se skriva v …
Zakaj dizelska BMW-jeva enka?
BMW je že s prvo generacijo enke vrgel rokavico v obraz (ali avtomobilski smrček) ostalim predstavnikom nižjega srednjega razreda z dokaj edinstvenim pogonom na zadnji kolesni par. Skupaj z izjemno uravnoteženostjo podvozja ter porazdelitvijo teže vozila, skorajda v razmerju 50:50 med prednjo aluminijasto in zadnjo večvodilno premo, pa kar kliče po kakšnemu zmogljivejšemu, vrtljajsko prepričljivemu agregatu. S katerim bi vozniku pričaral na obraz še večji nasmeh kot ga je povprečnemu občanu Maribora ustvaril Kanglerjev sestop z županske funkcije.
V tokratnem testnem primerku se je nahajal dizelski predstavnik s kar 184 “konji”. In kljub temu celo ne gre za najmočnejšega dizla v ponudbi BMW-jeve serije 1! A vseeno, če je taisti motor dovoljšen že v 360 kilogramov težjem SUV X3 ter celo v seriji 5, ni vrag, da ne bi bil prepričljiv tudi v manjši in precej lažji enki. Kaj prepričljiv, odličen! V kombinaciji z odličnim 8-stopenjskim avtomatskim menjalnikom Steptronic, ki prestavlja hipoma ter skorajda neopazno, pa poskrbi za odlične performanse. Testna poraba? Je sploh pomembna pri dani ceni vozila?
Zatorej se je vprašanje o smiselnosti dizla v BMW-jevi enki razblinilo še hitreje kot vprašanje o smiselnosti vzpostavitve redne letalske linije Ljubljana – Limassol na Cipru.
Chanometer
Kdor se pri BMW-jevi seriji 1 povsem in samo racionalno sprašuje o prostornosti, ceni, smiselnosti dizla ter nenazadnje morda celo malce iracionalno o samem dizajnu, je zgrešil enkin smisel in njeno pravo bit. Tako tovrstna vprašanja delujejo v neki meri podobno kot vprašanje mlade deklice v anekdotnih pismih bralcev, starejšega izvoda časopisa Antena (starejši in malce manj starejši bralci jih dobro poznajo): »Pred časom sva s fantom plesala ter se ob tem stiskala. Čez čas sem med njegovimi nogami začutila nekaj trdega, v obliki majhne stekleničke. Zanima me, če je moj fant alkoholik …«.
Kljub temu, da morda ni tako perfekcionističen kot Audijev A3, tako ekstravaganten kot Volvov V40 ter tako inovativen kot Lexusov CT200, pa se končni odgovor povsem enostavno skriva v prepričljivosti celotnega paketa, ki ob odličnem podvozju, perfektni vodljivosti, zadnjemu pogonu ter najverjetneje trenutno najboljši dizelski motorizaciji v tem razredu ponuja neopisljive občutke. Tudi nežnejšemu spolu! Občutke, primerljive opojem iz … stekleničke.
Več o BMW serije 1 na uradni strani.
Tekst in foto: Chan
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "BMW 120d – Vprašanja"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
BMW se dokaj striktno drži lastne filozofije, da pri vseh svojih novih modelih ohranja prepoznaven dizajn merilnikov. Ter poleg dizajna tudi prepoznavno oranžno barvo osvetlitve. Tako se oblikovna rdeča nit slednjih opazi pri večini BMW modelih že vrsto let, celo desetletij. Kar pa, kljub zelo dobri preglednosti, ne pomeni, da niso včasih na trenutke že malce (subjektivna ocena!!!) dolgočasni.
Nikoli nisem štekal zakaj bi števci morali biti nevemkako zanimivi. Pa saj niso Picassove slike. Če mi je pri teh “dolgočasnih” kaj všeč je to da so še vedno enaki: preprosti, pregledni, jasni na hiter pogled. In v katerikoli model zadnjih 25 let se vsedeš ti bo vse jasno. You can’t mess with perfection. Stalno menjavanje grafik, barv ozadja,… pomeni samo to da tovarna iz prve ni naredila domače naloge. Meni so bolj mimo tej novi digitalni števci kot jih ima 7er FL. Predvsem odsotnost fizične igle števca. 😀 Vedno samo čakam kdaj bom našel na netu sliko števca z blue-screen-of-death. 😀
Hahaha :-))) Imamo, imamo 😉 Sam gledam na dežni senzor kot predpogoj pri “nujno potrebni” opremi novega avtomobila ter hkrati predstavlja tudi dokajšnji svojevrstni varnostni aspekt. In nenazadnje – definitivno so razlike v odzivnosti in delovanju posameznih senzorjev 😉
stavim da vi, ki testirate te avtomobile, nimate na svojemu avtu senzorja za dež…. ker je v vseh testih pod “minus”