KGM Tivoli, takrat še Ssangyong Tivoli, je zapeljal na trg davnega leta 2015. Korejci so mu leta 2019 namenili prvo tehnično in stilsko osvežitev. In če bi nekdanja utečena praksa poskrbela za menjavo generacije modela nekje okoli leta 2022 je, takrat še Ssangyong, potem pa že KGM vztrajal še vse do konca leta 2024, preden mu je namenil zgolj še eno osvežitev. Ta je daleč največ sledi pustila zunaj na prednjem delu avtomobila in znotraj na armaturni plošči.
Spredaj so mu oblikovalci namenili čisto nov prednji odbijač s poudarjeno odprtino v spodnjem predelu za zajem polnilnega in hladilnega zraka. S tem so predel nekdanje maske motorja med žarometoma po novem zaprli, nanj pa na veliko izpisali Tivoli – da bodo vsi pred njim vedeli, kateri model jim sledi. S pomočjo LED svetlobne tehnike so mu vdahnili tudi nekaj več sodobnosti, saj je ta uporabljena za dnevni svetilki spredaj ter za meglenke spredaj in zadaj. Žal pri proizvajalcu tehnike LED še niso umestili v glavna žarometa, saj še vedno svetita izključno s pomočjo klasičnih halogenskih žarnic.
Novejše ni vedno tudi boljše
Znotraj so novosti skoncentrirane na armaturni plošči, natančneje v predelu merilnikov in na sredinski konzoli. Neposredno pred voznikom je nekdanje klasične merilnike izpodrinil računalniški zaslon diagonale 10,25 palcev. Ta premore šest bolj ali manj različnih opcij grafičnega prikaza podatkov, sam pa sem preklapljal dejansko samo med dvema. Za običajno vožnjo sem vedno izbral grafiko s klasičnima okroglima števcema, neposredno po vsakem zagonu avta pa sem za približno pol minute, za izklop izredno motečega sistema opozarjanja na omejitve hitrosti, moral preklopiti na prikaz, kjer se prilagaja podrobnejše nastavitve voznih pomočnikov in opozorilnikov.
Zanimivo pri tem je, da je možno vozniška pomagala prilagajati res samo v predelu merilnikov, ne pa tudi recimo na osrednjem zaslonu. Izkaže se, da je osrednji zaslon diagonale 9 palcev res namenjen zgolj upravljanju multimedije ter navigacijskega sistema. Pod njim so Korejci nekdanje klasično upravljanje klimatske naprave s fizičnimi tipkami in gumbi zamenjali s črno ploščo dotično-občutljive površine. Pa se sprašujem – zakaj že? Kaj je bilo narobe s fizičnimi tipkami in gumbi?
Desetletje je v avtomobilskem svetu dolga doba
Notranjost Tivolija zaznamuje prevladujoča trša plastika, ki jo je najti skoraj povsod v notranjosti Tivolija – izjema je na dotik mehkejša plastika vrh armaturne plošče. Ko sem leta 2015 vozil Tivoli, sem ugotavljal, da je navkljub kompaktnim zunanjim meram v njem prostorsko tako dobro poskrbljeno za potnike in njihovo prtljago, da ga imajo lahko za vzor celo njegovi takratni konkurenti. Prevrtimo čas v leto 2025 in Tivoli sicer še vedno postreže z zadostnostjo odmerjenih centimetrov in litrov v notranjosti, a je desetletje v avtomobilskem svetu dolgo obdobje. V tem času so namreč takratni tekmeci na praktično vseh področjih bistveno napredovali, poleg tega pa so se jim pridružili še mnogi dodatni tekmeci. Žal zato kokpit v Tivoliju, četudi nedavno osvežen, daje vtis osivelosti.
Omejena pogonska paleta
V času, ko ima politika vse manj razumevanja in tolerance do termičnih motorjev, ni nič nenavadnega, da proizvajalci njihovo ponudbo omejijo na eno ali največ dve opciji. Tivoli tu ni nobena izjema, saj njegova pogonska paleta danes premore samo še en motor, turbobencinski 1,5-litrski T-GDi. Ta sicer po zaslugi nazivne moči 120 kW (163 KM) in kar 280 Nm navora ob polno pohojeni stopalki plina Tivolija zelo poskočno mobilizira, a je tudi res, da v takšnem primeru v zameno zahteva veliko bencina. Že povprečna poraba po standardu WLTP s sedmimi litri na sto prevoženih kilometrov ni ravno dobra popotnica, meni pa se je poraba na testu, odpeljanem večinoma pri avtocestnih hitrostih ustalila pri še manj ugodnih 8,8 l/100 km. Zato pa med umirjeno vsakodnevno vožnjo štejem štirivaljniku v dobro njegov izrazito kultiviran tek, ki se lepo poda tudi tekoči mehaniki prestavne ročice šeststopenjskega ročnega menjalnika.
Zlata sredina
Tudi samo krmiljenje in podvozje sta v Tivoliju naklonjena bolj umirjenemu kot športnemu voznemu slogu. Vzmetenje je tako uglašeno v neko zlato sredino med togostjo in udobjem, da bo vsakodnevno shajanje z njim načeloma prijetno. Predvsem nenaporno in primerno je nastavljen tudi poudarjeno servo ojačan volan, ki vozniku po eni strani omogoča lahkotno sukanje volana med mestnimi potepi, po drugi strani pa ga precej izolira od dogajanja pod prednjimi kolesi.
Težko prepriča
Deset let nazaj sem zapis o Ssangyongu Tivoliju 1.6 sklenil z mnenjem, da predstavlja presenetljivo suveren in dovršen paket malega mestnega avtomobila in da se k njemi lahko pridejo naučiti stvar ali dve celo njegovi takratni konkurenti. KGM Tivoli je danes, leta 2025, v osnovi še vedno isti avtomobil kot leta 2015, saj so bile dosedanje posodobitve bolj ali manj površinske. Po eni strani se lahko sicer slepim, da je deset let nabiral izkušnje in s tem postal bolj zrel in dovršen, a vsi vemo, da to teoretiziranje ne bo prepričalo nikogar.
Tehnika je v tem času naredila ogromne korake naprej, z njo pa tudi nekdanji in še popolnoma novi tekmeci. Osebno sicer povsem razumem situacijo, v kateri in zaradi katere je KGM potisnil na trg zgolj še enkrat pomlajen Tivoli, a morajo tudi pri rpoizvajalcu razumeti, da je deset let v avtomobilski industriji zares dolga doba, v kateri tekmeci ne počivajo in zaradi vsega tega obstoječi Tivoli zelo težko najde tehtne prednosti za nagovarjanje kupcev. Kot majhen obliž na rano sicer deluje njegova zanimiva cenovna umestitev na trg, a se bojim, da na razvitem trgu, kot je naš, tudi to ne bo dovolj.
Besedilo in foto: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen