Prostoren … L
Se še kdo spomni novemberske predstavitve? No, takrat so nas skušali prepričati, da kuL lahko pomeni tudi veLik. In smo dobili – ključe in načrt poti do Beograda. V prtljažnik dva “kufra” in 600 km iskanja dobrega in slabega. Predvsem pa velikega in prostornega. Kar tudi je, do neke mere seveda. In enako sem ugotavljal v tem tednu.
Ne morem ga primerjati s čistokrvnim enoprostorcem, kot je na primer Sharan, ampak to bi bilo, kot bi primerjal jabolka in hruške – vse raste tam zgoraj. Prostora hitro zmanjka, ko vanj tlačiš nerealne stvari. A če smo včasih vpregli “jugece”, potem L lahko pomeni tudi Luksuz, saj prtljažnika ne zmanjka tako hitro.
Pravzaprav se lahko mirno kosa s Puntom, ki je celo manjši. Sicer gre tu za centimetre, ampak to ni pomembno. V prtljažnik lahko spravimo kar letno zalogo mleka za štiričlansko družino. Tako, čez palec ocenjeno. Brez palca pa je to 400 litrov. Tako, brez palca pa tudi vemo, da lahko vanj teoretično spravimo celo najdaljše Ikea pakete. Od prednjega do zadnjega stekla je namreč ravno dovolj, malo več kot 2.4 metra – kar je bojda dolžina najdaljšega zavitka.
In še ena skrivnost – da pridobijo (vsaj vizualno) večji prostor v notranjosti, skrajšajo dolžino sedala.
Praktičen … L?
In ravno zato ni najbolj udoben. Daljša vožnja, še posebej do Beograda je hitro zahtevala davek – večerno rajanje smo kaj kmalu zaključili. Kratek sedež ne ponuja le premalo stegenske, manjka mu tudi ledvene opore. »Hitri« in dinamični ovinki v tem modelu niso najbolj priljubljeni. Sicer pa zaradi motorne podhranjenosti to ni tak problem, a o tem kasneje.
Ob pravih sedežih bi do svojega izraza prišlo tudi podvozje, ki je vredno pohvale. Prijetna lega na cesti, mogoče kanček pretrd za kakšno luknjo, a prijeten skozi ovinke. Še posebej, ko se hitro spomniš na losov test. No, za 500L tukaj ni treba kaj dosti skrbeti. Skrbi pa jih lahko na zadnjih sedežih, pardon, klopi. Res se sedeži pustijo lepo premikati in nastavljati, a podlaga je ob bočnih silah pretrda za obstanek na svojem mestu. Vendar tudi tu najdem pohvalo. Ima najenostavnejši, a prav nič moteč, ISOFIX priklop. Kapo dol, res. In kljub svoji preprostosti sedež ostaja pri miru.
A taka odkritja pridejo s časoma, prve dni ugotavljaš, da je ta retro simpatičen. Čeprav izbira materialov … eh, pustimo to. Oblikovanje je tako vrhunsko kot zunaj. Pričaka te primerna popestritev z več barvami, a ne gre za kakšne kričeče kombinacije, ki bi vlekle pozornost na napačen konec. Všeč mi je, da sem lahko nastavil zračnike tako, da so mi ogreli od jutranjega čiščenja stekel premražene prste. Ni pa mi všeč, da ni nekega res primernega in varnega mesta za telefon. Ja, za telefoniranje med vožnjo – prostoročno.
Sicer tega ni v osnovni verziji, nekaj dinarčkov je le potrebno dodati. A je vsekakor pohvalno, da so popolnoma vse verzije opremljene s srednje velikim zaslonom. V osnovi je namenjen radiu in dodatnim potovalnim informacijam. In prstom, ki skačejo po njem med upravljanjem. Manj pohvalno je mesto za USB ključke – več kot hitro pretestiral nisem, prostor je namreč kar kričal: »Polomi me, polomi me!«
Podhranjen … L
Zakaj? Fiat je sestavil še en kuL avtomobil(ček), ki ni samo simpatičen ampak tudi praktičen in prijeten. Zakaj potem vanj tlačiti zastarel 1,4-litrski stroj? 90 “konj” bi bilo povsem dovolj, v pravem bencinskem motorju, a tokrat ne. Čeprav se kazalec za obrate dokaj hitro premakne proti rdečem polju, kolesa ne kažejo enakega odziva. In večje priganjanje je vzrok tudi za večjo porabo – primerljivo z vsakodnevno hitrostjo – kar 8.2 litra na sto prevoženih kilometrov. Le kako je bilo vozniku pred mano, ki je imel to številko še krepko večjo?
Res je treba za dizelsko izvedbo odšteti 2 tisočaka več, a tokrat se splača. Zanimiv bo verjetno tudi 900 ccm twin air turbo, ki ga, upamo, kaj kmalu dobimo v roke. Cenijo ga višje kot klasiko – po ceniku namreč.
Kljub vsemu stokanju med vrsticami, me ni nikjer pustil na cedilu. Prehiteval pač nisem, sem pa prišel povsod, kamor sem želel. In pri današnjih kaznih je Fiat pravzaprav poskrbel za še doslednejše upoštevanje omejitev.
KuL?
Politično korektno – stvar okusa. A ekstra kuL je kavomat – ja, med vožnjo si lahko skuhaš Lavazza kavo. In čeprav je ne pijem, bi si vseeno kakšno privoščil, vendar žal tokratna oprema ni vsebovala še tega bonbončka.
Kdor se zanima za take malčke, si je verjetno tudi ogledal test enega glavnih konkurentov – C3 Picasso. S podobno samozavestnim karakterjem prihajata nasproti, le Fiat z bolj »sosedsko« ceno. Nekoliko bolj oddaljen pa se sveti karierni vzornik Mini s Clubmanom.
Več o Fiatu 500L na uradni strani
Tekst, foto: Pete
Mnenja uporabnikov
9 komentarjev za "Fiat 500L 1.4 Pop Star – Retro MuLtipLa"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
pretežek in prešvoh, jajca.
Brez skrbi, ti ga ne bojo.
DX5050 !, ga ne maram pa če mi ga(” šenkajo “).
Vozil ravno takega, s takim motorjem in moram reči, da gre zamera edino motorju. Drugače pa je to super avto, simpatične oblike. Lepota je pa zelo relativna stvar.
PS: Lahko pričakujemo tudi 1.4 turbaka v prihodnje, tako da potem zamer praktično več ne bo.
v ponudbi je že idealen motor za njega,1,6 jtd,edino cena je malce previsoka,ampak konkurenčna